Gre za ambiciozen načrt, ki bi lahko postavil Slovenijo na zemljevid zimskega turizma.
Podnebne spremembe vse bolj vplivajo na zimske športe – smučarske sezone so krajše, naravnega snega je manj, pogoji za pripravo prog pa vse težji. Zaradi vedno toplejših zim in vse manj smučanja v dolino v Mariboru na pobudo Smučarske zveze Slovenije resno razmišljajo o gradnji pokritega smučišča. Smučarska dvorana bi omogočala celoleten dostop do snega tako za rekreativce kot za profesionalne športnike, hkrati pa bi imela velik turistični potencial.
Dvorana bi segala od izteka ob hotelu Arena do Trikotne jase. Na progi, ki v dolžino meri 750, v širino pa 60 metrov.
Mariborska občina in Marprom imata velik interes za gradnjo pokritega smučišča
Mariborska občina ima za gradnjo pokritega smučišča velik interes. "Mi to zadevo ambiciozno sprejemamo, bo pa treba narediti raziskavo izvedljivosti, ali je možno sploh takšen velik objekt umestiti v prostor," pravi podžupan Mestne občine Maribor Samo Peter Medved.
"Teh dvoran v tem delu Evrope sploh ni, tako da mi govorimo tukaj o zaledju vsaj 50 do 70 milijonov prebivalcev v bližnji okolici, ki bi jim lahko ponudili nekaj takega, kar je sorazmerno velik potencial," je za 24ur.com upravljalec Ranko Šmigoc, direktor Marproma, razmišljal o turističnem potencialu dvorane. "Imamo vso potrebno infrastrukturo, hotelirsko zaledje in smučišče, ki je dobesedno v mestu," razlaga. Je optimističen, a tudi realen: "Je pa res, da je seveda umestitev takšnega kolosa v prostor pa posebej zahtevna dimenzija, ki ne zajema zgolj samo stroke, ampak zajema tudi širšo javnost."
Mariborčani pa nad idejo o pokritem smučišču niso navdušeni
Mnenja ljubiteljev smučanja so deljena. Pogled na Pohorje in uporabnost tega predela bi se spremenila. Tone Vogrinec, legenda slovenskega alpskega smučanja, opozarja, da bi dvorana na Snežnem stadionu kazila naravno okolje.
"Jaz imam posnetke teh dvoran – veste, kako je to videti od daleč!? To je videti grdo. Ker to je en tujek v lepem gozdnatem področju, ki enostavno tja ne bi sedel. S tem se bodo strinjali okoljevarstveniki in vsi drugi," razlaga oče slovenskega alpskega smučanja.
Bolje bi se mu zdelo, če bi dvorano zgradili na nekdanji progi Jonatan, s čimer bi končno izkoristili, pravi, tudi vmesno postajo gondole: "Ta proga Jonatan je pa že dovolj oddaljena od gozda."
S pokrito dvorano bi se v Maribor lahko vrnila Zlata lisica
Smučišče na Pohorju je že gostilo svetovni pokal, in če bi imeli sodoben objekt, bi Maribor lahko spet postal prizorišče prestižnih tekem. "Takšen projekt bi na koncu skoraj zagotovo omogočal organizacijo tekmovanj najvišjega ranga – na območju Habakuka smo že gostili tekme svetovnega pokala. S pokritim smučiščem bi verjetno lahko uspešno kandidirali tudi za tekmovanja najvišjega ranga," pravi direktor Smučarske zveze Slovenije Uroš Zupan. Tako ne bi bila izključena niti vrnitev Zlate lisice, dodaja Vogrinec in spominja na Mariborčanom ljubo tekmovanje, ki so ga bili zaradi toplejših zim in pomanjkanja snega primorani seliti v Kranjsko Goro.
Kdo bi financiral gradnjo pokritega smučišča v Mariboru?
Ostaja pa vprašanje financiranja. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi projekt stal okoli 100 milijonov evrov. "Mestna občina Maribor je daleč od tega, da bi takšen projekt lahko finančno vodila, da bi bil vzdržen. To bi bilo izvedljivo le s pomočjo sofinanciranj Evrope, kot je bilo v primeru nordijskega centra v Planici," razmišlja Medved.
"Zagotovo, da Smučarska zveza Slovenije tega ni sposobna sofinancirati, to bi moral biti širši interes, interes države, lokalne skupnosti, verjetno tudi kakega zasebnega partnerja," pravi Zupan.
"Investitorja v Sloveniji ne bomo našli. Ampak danes se v svetu vrti toliko denarja, toliko je bogatašev in investitorjev, ki iščejo možnosti, kje bi se lahko kaj investiralo. In zakaj ne bi Maribor z nekim ambicioznim projektom šel na to tržišče. Ampak ti moraš imeti podlage. In bi morda bili prvi v tem delu Evrope," pa meni Vogrinec.
Zaradi podnebnih sprememb so pokrita smučišča postala nov trend
Če lahko tovrstne smučarske dvorane, ki omogočajo celoletno smuko, postavijo v Dubaju sredi puščave, rastejo pa že tudi po Evropi, potem jo lahko ob bistveno boljših reliefnih pogojih postavimo tudi pri nas. "Dvorane se postavljajo po celem svetu in verjamemo, da si jo zaslužimo tudi v Sloveniji," tako razmišlja direktor Smučarske zveze Slovenije. Poudarja še, da bi "to bil velik potencial, tudi s turističnega vidika".
Ideja o pokritem smučišču tudi v Kranju in Ljubljani, a načrti so padli v vodo
Smučarska zveza Slovenije je že imela ideje o postavitvi smučarske dvorane tako v Ljubljani kot v Kranju, a so se načrti vsaj za zdaj izjalovili. Ideji, da bi za okoli 120 milijonov evrov vredno smučarsko dvorano postavili Pod Joštom na območju Kranja, so se domačini in lastniki zemljišč pred dvema letoma uprli.
Medtem ko se zdi, da je Mariboru veliko zanimanja za pokrito smučišče, pa bodo odločilni naslednji koraki – študija izvedljivosti, iskanje investitorjev in javna razprava. Maja Turnšek s Fakultete za turizem Maribor je za Svet na Kanalu A poudarila, da je poleg tega treba raziskati tudi, kakšna je poraba energentov, kakšna je poraba vode, kako se to razlikuje glede na zimo in poletje, namreč, treba je vzeti v zakup, da bi bilo pokrito smučišče odprto celo leto. To bo zagotovo prineslo visoko porabo energije za vzdrževanje nizkih temperatur in veliko porabe vode za izdelavo umetnega snega.
"Gre za veliko investicijo, podatke potrebujemo in šele potem, ko imamo podatke, pa lahko nanje gledamo čez svoje vrednote, recimo dostojno delo v turizmu ali pa varovanje okolja, lokalni razvoj ... Brez podatkov pa smo šele na idejni ravni," pravi Turnšek. Ideja je drzna, a možnosti, da se uresniči, ostajajo odprte.
