5. 6. 2022, 07:00
RAZKRIVAMO: vse o tem, KAKO se morajo politiki obnašati na družbenih medijih
Ali najvišji predstavniki države vedo, kaj je primerno in kaj ne za objavo na Instagramu, Facebooku ali Twitterju? In kdo naj bi skrbel za to? Za pojasnila smo vprašali informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik.
Le kdo še ni slišal za Instagram objave našega predsednika Boruta Pahorja? Na njih lahko predsednika vidimo med potovanji na državniške obiske, na srečanjih s svetovnimi politiki, pa tudi v nekoliko bolj sproščenih trenutkih zunaj uradnih protokolov in ko ni v službi države.
In ravno zaradi slednjih je predsednik odprl vprašnje o primernosti izpostavljana javnosti tudi v takšni luči.
View this post on Instagram
Informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik smo vprašali o tem, kdo presoja o primernosti objav javnih oseb na družbenih medijih. Na naše vprašanje je podala zelo jasen odgovor: "O tem, kaj kdo objavlja in katere objave morda umakne, presoja vsak posameznik zase,"
Ob tem dodaja: "Ustreznost izbire načina komunikacije pa bi bilo vprašanje za strokovnjake za odnose javnostmi, protokolarna vprašanja in najbrž še za kakšno stroko."
Upravljanje profilov politikov na družbenih medijih
Kot smo izvedeli, pravo medtem ne določa, ali mora javna osebnost, denimo predsednik Borut Pahor, svoj Instagram račun upravljati sam oziroma ali je sporno, če ta račun upravlja nekdo drug
"Ali bo politik svoj Instagram profil upravljal sam ali pa bo za to pooblastil nekoga drugega, je popolnoma njegova odločitev," je razložila informacijska pooblaščenka.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik
Predsednik vlade na Twitterju - kaj o tem pravi zakonodaja?
Medtem ko je predsednik države raje na Instagramu, pretekle izkušnje kažejo, da je nekdanji premier Janez Janša bolj domač na Twitterju. Je sploh prav, da ima predsednik vlade Twitter račun in ali naj si ga ustvari tudi Robert Golob? Ali obstaja zakonodaja na tem področju?
Prelesnikova pravi, da tega področja zakonodaja neposredno ne ureja in po njenih beseda se vsak funkcionar sam odloča o tem. A kot pravi, vsekakor veljajo pravila glede spoštljivega obnašanja in objav za vse.
"Pričakovanja javnosti glede ustreznosti in spoštljivosti komunikacije so do najvišjih predstavnikov oblasti vsekakor večja," dodaja Prelesnikova.
Mešanje osebnega in političnega
Ker so tudi politiki samo ljudje, je še posebej v njihovem primeru črta med zasebnim in političnim zelo tenka. Koliko je primerno, da premier države prek svojega zasebnega Twitter računa svoje osebno mnenje podaja v imenu celotne vlade?
Prelesnikova pravi, da vladni poslovnik določa, da se javnost obvešča prek novinarskih konferenc, objav na svetovnem spletu ter sporočili, poslanimi po drugih informacijsko-telekomunikacijskih sredstvih. Iz česar sledi, da uporaba družbenih omrežij ni prepovedana.
Kot nadalje razloži, poslovnik določa, da vlada in predsednik vlade na vsa vprašanja, pobude in predloge odgovarjata prek ministrstev in vladnih služb. Za ta namen pa obstaja tudi Urad Vlade za komuniciranje.
Osebni podatki in informacije državnega pomena
V primeru objav, v katerih se razkrivajo z zakonom varovani podatki, gre po besedah Prelesnikove za povsem drugo situacijo. Zadevo v roke prevzame uradni organ - kateri, je v prvi vrsti odvisna od vrste javno objavljenega podatka.
Če bi šlo za osebne podatke, ki bi izšli iz zbirke osebnih podatkov, bi o tem presojal Informacijski pooblaščenec. Do objave tajnih podatkov pa bi se moral do tega opredeliti Urad za varovanje tajnih podatkov, pove strokovnjakinja.
Razkrivanje osebnih podatkov ima lahko na posameznika hude psihične in čustvene posledice.
Mediji in poobjava politikovih objav
Za konec je vsekakor dobro vedeti, kakšna so pravila tudi glede tega, ali lahko mediji - sploh digitalni - poobjavijo politikove objave z družbenih medijev, tudi če so bolj zasebne narave.
Novi mandatar Robert Golob denimo je imel pred volitvami svoj profil na Instagramu. Bi ga moral zdaj zapreti in ali lahko mediji poobjavijo tudi njegove prejšnje objave?
View this post on Instagram
Na to vprašanje informacijska pooblaščenka odgovarja, da je posameznik z vstopom v politiko sicer sprejel določeno javno funkcijo. Vendar to še ne pomeni, da se je v celoti odpovedal svoji zasebnosti. Nikakor pa to ne pomeni avtomatično, da so pravico do varovanja zasebnosti izgubili tudi njegova družina in prijatelji.
"Vedno je treba presojati vse okoliščine: od tega, kaj je na fotografijah, kje so bile objavljene, komu so bile namenjene, ali so mediji do njih prišli zakonito, ali so morda na fotografijah otroci ... Vse to je treba presojati od primera do primera," pravi Prelesnikova.
Ob tem dodaja, da je strogost presoje drugačna za posameznika, ki se sam javno zelo izpostavlja, in to niso nujno zgolj samo politiki.
View this post on Instagram
Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev
