Nikola Vuković | 18. 9. 2023, 10:59
Zares prevarani? Ali zgolj naivni in neprevidni? Številni Slovenci po poplavah besni na zavarovalnice
Avgustovske poplave niti po naključju še niso pozabljene. Res pa je, da prizadeti Slovenci zdaj ne bijejo več bitke z naravo, marveč z uradniškim kolesjem.
Poplave, ki so v Sloveniji povzročile pravo katastrofo, so še vedno ena glavnih tem pri nas. Na nedavni ekshibicijski nogometni tekmi na stadionu Stožice, kjer so se mudili številni zvezdniki tega športa, tudi Zlatan Ibrahimović, so zbrali več kot 3,5 milijona evrov, Evropska unija pa je iz svojega sklada za pomoč Sloveniji namenila 400 milijonov evrov. Pričakuje se še dodatna pomoč iz naslova EU.
Velika solidarnost slovenskih ljudi in tudi pomoč od drugod sta pripomogli, da se je Slovenija vsaj delno postavila nazaj na noge. Toda mnogi si zdaj že postavljajo vprašanje, kako se bo vse to končalo in kolikšna je pravzaprav škoda. Obnova vseh prizadetih območij bo gotovo veliko stala, da so občani, katerih domovi so bili poškodovani, pred velikim izzivom, pa ni treba poudarjati.
A čeprav pomoč prihaja z vseh strani, razmere še zdaleč niso idealne, za nameček so se v zadnjih dneh v javnosti pojavile informacije, da so občani številnih prizadetih območij nezadovoljni z izplačili zavarovalnic. Nekateri so denimo navedli, da jim je poplava povzročila tudi za več kot 50.000 evrov škode, zavarovalnica pa jim je izplačala le okrog 3000 evrov.
Prav tako opozarjajo, da so bili zavedeni pri sklenitvi zavarovanja, saj jih agenti niso opozorili na vse zadeve, zapisane v “drobnem tisku”. Eden od občanov je potarnal, da ima že res premoženje zavarovano za škodo do 120.000 evrov, a kaj, ko je šele naknadno ugotovil, da je v pogodbi v drobnem tisku zapisano, da je zavarovanje za primer poplav bistveno manjše od splošnega zavarovanja. Zavarovalni agent ga na to ni opozoril.
Prav tako veliko državljanov navaja, da primer poplav ali zemeljskih plazov ni bil vključen v njihovo polico. Kjer je bil, pa ni bil za polno vrednost nepremičnine, ampak za veliko manjšo vsoto. Marsikdo je bil bržčas prepričan, da jim bo voda v najslabšem primeru zalila klet ali pritličje, ne pa, da jim bo podrla celotno hišo, saj se to v prejšnjih poplavah nikoli ni zgodilo.
Zavarovalnice odgovarjajo, da razumejo razočaranje ljudi, a poudarjajo, da zneske izplačujejo v skladu s sklenjenimi zavarovalnimi pogodbami. Prav tako pravijo, da različnih polic ni mogoče primerjati med sabo. V nekaterih zavarovalnicah dodajajo, da ima manj kot polovica zavarovancev dodatno zavarovano premoženje za škodo, povzročeno s poplavami, in tudi med njimi je malo tistih, ki imajo zavarovanje sklenjeno za polno vrednost. Zavarovalnice še navajajo, da približno tretjina nepremičnin v Sloveniji v lasti fizičnih oseb ni zavarovanih pred nobenim tveganjem in da se mnogi zaradi visokih premij niso odločili za zavarovanje svojega doma pred poplavami.
Na podlagi vsega tega je mogoče sklepati, da se je boj za obnovo države šele začel in da bodo ljudje, ki živijo na v gmotnem smislu najbolj prizadetih območjih, pred velikimi izzivi. Pomoč države in celotne družbe bo verjetno ključnega pomena.
