V nekaterih slovenskih krajih ne živi nihče: razkrivamo, katera območja so najredkeje poseljena in kaj ljudem preprečuje, da bi se tam ustalili

Redkeje naseljena območja v Sloveniji so bodisi odmaknjena podeželska območja bodisi razvrednotena območja, v zadnjem času tudi območja, ki so jih prizadele naravne nesreče, iz katerih so se bili prebivalci primorani odseliti zaradi lastne varnosti, pravijo na Ministrstvu za naravne vire in prostor. Poleg tega so določeni kraji v Sloveniji, na primer v Mežiški in v Soški dolini, izpostavljeni okoljskim tveganjem, ki vplivajo na zdravje in lahko odvrnejo potencialne prebivalce.

Pomanjkanje delovnih mest, omejeni dostop do zdravstvenih storitev in šol ter slabše prometne povezave prispevajo k odseljevanju mladih, kar še povečuje upad prebivalstva. Na teh območjih običajno prevladujejo starejši prebivalci, kar pomeni, da se lokalne skupnosti soočajo z izzivi zagotavljanja oskrbe starejših in ohranjanja vitalnosti krajev.

Najredkeje poseljena območja v Sloveniji

Na začetku letošnjega leta je bilo v Sloveniji 6035 naselij, od tega jih je bilo 57 brez prebivalcev. Največ slednjih je bilo v občini Kočevje (16), sledila je občina Kostel (6). Četrtina vseh naselij je imela manj kot 50 prebivalcev in skoraj polovica manj kot 100.

TUKAJ razkrivamo celotne in natančne podatke o tem, koliko prebivalcev ima katero slovensko naselje.

Po višini negativnega selitvenega prirasta med občinami najbolj izstopa občina Kranjska Gora, kar je povezano z ukrepi za zajezitev širjenja bolezni covid-19. V 2020 in 2021 se je namreč precej prebivalcev odločilo za prijavo začasnega prebivališča v drugi občini. Veljavnost prijave tega prebivališča je potekla dve leti pozneje, kar statistično šteje kot selitev v občino stalnega prebivališča, za Metropolitan pojasnjujejo na Statističnem uradu Republike Slovenije. Občini Kranjska Gora sledi občina Črna na Koroškem.

Na ravni regij je imela lani najvišji skupni selitveni prirast na tisoč prebivalcev – tukaj so vštete tudi selitve iz oziroma v tujino – primorsko-notranjska regija, najnižjega pa gorenjska – pri tem moramo upoštevati zgoraj omenjeno Kranjsko Goro. Če pogledamo samo selitveni prirast med statističnimi regijami na tisoč prebivalcev, je na vrhu osrednjeslovenska statistična regija.

Zapuščena stanovanja

Podatke o stanovanjih v Sloveniji imamo iz popisa stanovanj: nazadnje je bil izveden leta 2021. Na začetku leta 2021 je bilo v Sloveniji 864.323 stanovanj, od tega jih je bilo 698.747 naseljenih, 165.576 pa nenaseljenih. 61 odstotkov teh nenaseljenih stanovanj se je nahajalo v eno- ali dvostanovanjskih hišah. 

Okoljska tveganja

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) si prizadevajo lokalne skupnosti v slovenskih občinah spodbujati k aktivnemu odnosu do zdravja ter odkrivati in širiti najboljše prakse s tega področja: "Trudimo se dokazati odločevalcem, da sta zdravje prebivalcev in ohranjanje zdravega okolja ključnega pomena." Eden izmed številnih projektov in programov, ki jih ustvarjajo in izvajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v interesu promocije, varovanja in krepitve zdravja slovenske populacije na lokalnem nivoju, je 'Zdravje v občini'. To je aktivnost, v okviru katere že leta pripravljajo in posodabljajo podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah z namenom preprečevanja bolezni in krepitve zdravja: "S tem odpiramo tudi pot k zmanjševanju neenakosti v zdravju v Sloveniji in omogočamo boljšo dostopnost do zdravstvenih podatkov v vseh slovenskih občinah."

A ob branju dokumenta Zdravje v občini se moramo zavedati strokovnih omejitev tovrstnih prikazov. Recepta za pripravo popolnega nabora kazalnikov namreč ni – vsak nabor ima svoje prednosti in omejitve. Tovrstne izbire temeljijo na več dejavnikih – dostopnost vira podatkov, aktualna tematika ... Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da so v majhnih občinah zaradi majhnosti populacije ali redkosti pojava nekateri kazalniki manj statistično značilni.

V Sloveniji imamo vsekakor območja, kamor se ljudje ne preseljujejo radi že zaradi zdravstvenih tveganj. Recimo, Mežiška dolina je prekrita z blatom in muljem, ki sta obogatena s strupenimi elementi, zdravstvene težave pa imajo zaradi nekdanje tovarne azbestnih izdelkov Salonit Anhovo tudi prebivalci občine Kanal ob Soči. 

Podatki za 2023 kažejo, da je bil skupni selitvenih prirast (razlika med priseljenimi v občino in odseljenimi iz občine) v občinah Kanal in Prevalje negativen. Selitvenih prirast med občinami na tisoč prebivalcev, ki je za primerjavo med občinami najbolj primeren, je bil v občini Kanal med najnižjimi v Sloveniji.

Koroška

Mežiška dolina je tradicionalna industrijska pokrajina in logično je, da je ta industrija v preteklosti tudi pustila posledice v okolju. V njenem zgornjem delu je cvetela industrija svinca, spodnji del, kjer so tudi Prevalje, pa je bil predvsem železarski. Skladno s tem je tudi stanje v okolju. Strupene kovine so zato prisotne v zraku, vodi, zemlji in živilih. Kri marsikaterega Korošca je nasičena z nevarnimi kovinami, ker je Koroška regija prežeta z njimi.

Onesnaženost s težkimi kovinami je najbolj značilna za občini Črna na Koroškem in Mežica. Tudi na Prevaljah so posamezna območja, kjer so koncentracije svinca v tleh sorazmerno visoke, predvsem velja ta za poplavna območja ob reki Meži. 

Ob lanskih poplavah je bilo precejšnje razburjenje zaradi naplavljenega materiala. Ta material je precej onesnažen s težkimi kovinami, kar je tudi pričakovano, ker gre za sedimente reke Meže, kamor so v preteklosti odlagali rudarsko jalovino. Na srečo pa je svinec v ta material precej močno vezan in je biodostopen delež nizek, zato je posledično manj nevaren za zdravje ljudi in živali. Neda Hudopisk, predstojnica NIJZ območne enote Ravne na Koroškem, in Matej Ivartnik iz območne enote Ravne na Koroškem sta nam pojasnila, da rezultati takoj po poplavah (november 2023) niso pokazali, da bi naplavine bistveno povečale izpostavljenost otrok svincu. Mediana je znašala 21 mikrogramov na liter in v nobeni občini ni presegala 30 mikrogramov na liter, nekoliko višja je bila v Zgornji Mežiški dolini. Od skupno 96 rezultatov jih je bilo 89 nižjih do 50 mikrogramov na liter. Rezultate letos pa še čakajo. "Na NIJZ območni enoti Ravne tudi iz zadnjih objavljenih rezultatov o zdravstvenem stanju za občino Prevalje ne opažamo podatkov, ki bi jih povezovali s stanjem okolja. Bolniški stalež je na Koroškem že tradicionalno višji kot drugod, več poškodb v transportnih nesrečah pa tudi ni povezano z onesnaženostjo okolja. Pri okoljskih parametrih je odstopanje pri kazalniku mikrobiološka kakovost vode, ki pa je tudi predvsem zaradi specifike Koroške, kjer je pokritost prebivalstva z javno oskrbo s pitno vodo bistveno slabša kot drugod v Sloveniji," pravita.

Soška dolina

Tudi v srednji Soški dolini ljudje že leta zbolevajo in umirajo. Splošna zdravnica v Desklah Nevenka Mlinar je opozorila na to, da je v dolini že dolgo prisotna epidemija bolezni zaradi azbesta, ki ji še ni videti konca.

Mnogi ljudje predvsem zbolevajo za rakom mezoteliom. Breme mezoteliomov je za lokalno populacijo (bližina nekdanje tovarne azbestnih izdelkov – Salonit Anhovo) vsekakor posebnega pomena, saj poznamo vzroke in dinamiko tega pojava, ki bi se ga v preteklosti (v letih med 1960 in 1980) morda še dalo pravočasno preprečiti. 

Iz obstoječih kredibilnih podatkovnih virov, ki se za mezoteliom beležijo od leta 1977 (od leta 1983 se sume na mezoteliom obvezno histološko verificira in se tako zanesljivo ter dokončno diagnosticirajo), je razvidno, da je na letni ravni v Sloveniji približno do 40 primerov mezoteliomov. Pri tem je zanimivo to, da jih okrog 15 odstotkov od vseh mezoteliomov prihaja iz občine Kanal. Populacija občine Kanal ob Soči pa predstavlja 0,4 odstotka slovenske populacije.

Sicer pa je stanje glede rakavih bolezni v občini Kanal ob Soči, kot sledi: število novo zbolelih za rakom se povečuje, trend povečevanja pa je enak tako kot na nivoju Slovenije ali pa Goriške regije. Na podlagi vseh dostopnih podatkov lahko ugotovimo, da občina Kanal ob Soči – s tem tudi naselje Anhovo – po kazalnikih blaginje za populacijo ter kazalnikih zdravja, obolevnosti in umrljivosti sodi v prvo polovico med vsemi slovenskimi občinami s priporočilom, da so izboljšave potrebne in nujne. 

V interesu zmanjšanja tega bremena danes, obstaja predlog, da se znotraj posebnega oziroma novega državnega zdravstvenega programa vsem ljudem v tem okolju, ki so potencialno ogroženi – ki so bili poklicno izpostavljeni azbestu ali ki imajo neko obliko azbestne bolezni, ki ni rak pljuč ali mezoteliom – omogoči, da jih redno in dosledno spremljajo (v interesu morebitnega zgodnjega odkritja raka in s tem boljše prognoze preživetja) ter sproti dokazujejo, da nimajo raka. "Tukaj poudarjamo, da se je na občinskih svetih treba posebej pogovarjati o pojavnosti – incidenci mezotelioma v širšem področju občine Kanal ob Soči ter najmanj še v občinah Brda, MONG in Tolmin, da bi se s tem v zvezi izoblikoval neki zavezujoč javni predlog, ki bi ga višji – državni nivo – izvedel v dobrobit nekoč izpostavljene populacije," nam je razložil doktor Marko Vudrag, predstojnik NIJZ Območne enote Nova Gorica.

Prednosti življenja v redkeje poseljenih območjih

Kljub temu pa imajo ta območja tudi svoje prednosti – mnogi cenijo mirno in neokrnjeno naravo ter povezanost skupnosti. Zaradi naravnih lepot in bogate kulturne dediščine lahko te regije ponujajo priložnosti za razvoj turizma in kmetijstva, kar bi lahko spodbudilo gospodarstvo in pomagalo pri zadrževanju ali pritegnitvi prebivalcev.

Novo na Metroplay: "To je kot droga" - Livija Pandur | N1 podkast s Suzano Lovec