Poslanci ta teden spet o plačah: koliko bi po novem znašala najnižja in koliko najvišja?

V četrtek bo pred poslanci predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.

Gre za obsežen zakonski predlog

Ima več kot 120 členov. S predlogom, ki je del najobsežnejše prenove plačnega sistema v zadnjih 15 letih, so se poslanci prvič seznanili že ob splošni razpravi v DZ.

Do predloga pa se je ta teden v drugi obravnavi opredelil tudi matični odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Člani odbora so besedilo popravili z dopolnili, ki jih je vložila koalicija, predhodno pa so se o njih uskladili predstavniki vlade in sindikatov. Pripravljena so bila kot odziv na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ.

Kaj prinaša predlog zakona?

Ta prinaša novo plačno lestvico, na kateri bi bila razlika med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke. Predvideno razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom je ena proti sedem.

Nihče ne bi imel določene plače, ki bi bila nižja od minimalne. Najnižja osnovna plača bi znašala 1253,90 evra bruto, najvišja 8821,04 evra bruto.

Z zakonom bi določili tudi način usklajevanja plač z inflacijo. Med drugim so predvidene spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja.

Povišanja plač bi v veljavo stopila postopno, od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc