Posledice neurja v Mariboru: poškodovane ceste, zalite kleti, plazovi (in nevarnost še ni minila)

V Mestni občini Maribor odpravljajo posledice neurja v torek popoldne, v katerem so meteorne vode in narasli potoki poškodovali več cest. "Ogromno cestišč je poškodovanih," je povedal poveljnik mariborske civilne zaščite Samo Robič. Župan Saša Arsenovič se je ob ogledu posledic na terenu zahvalil vsem, ki so posredovali. "Narava nam je lani dala izzive s sušo, letos je vode preveč," je dejal župan med ogledom posledic neurja v Kamniški in Bresterniški grabi, ki sta med najbolj prizadetimi območji.

Aktivirali celotno javno gasilsko službo

Nenadno močno deževje, ponekod tudi s točo in močnimi sunki vetra, je namreč zajelo predvsem severno in zahodno obrobje mestne občine. V Kamniški grabi je deroča voda močno poškodovala cesto, ki je trenutno gradbišče, v Bresterniški grabi pa je odnesla tudi dele asfaltiranih površin. "V Kamniški grabi je v teku izgradnja kanalizacije. Na srečo še ni prišlo do asfaltiranja gradbišča, saj bi bila potem škoda še večja," je v današnji izjavi za medije povedal podžupan Samo Peter Medved.

Direktor Gasilske brigade Maribor Aleš Ciringer je pojasnil, da je bila aktivirana celotna javna gasilska služba. Na telefonsko številko 112 so v eni uri prejeli okoli 60 klicev, predvsem je šlo za težave, ko je meteorna voda zalila kleti stanovanjskih objektov, zato so imeli gasilci veliko dela s črpanjem vode iz teh prostorov. Obenem so odstranjevali drevesa, ki so se zaradi vetra podrla na ceste.

Nevarnost plazov še ni minila

Sprožilo se je najmanj 11 novih zemeljskih plazov, medtem ko jih je nekaj aktivnih še od deževja prejšnji teden. "Vsaj 150 gasilcev je bilo na delu, zraven pa še ekipe, vključene v sistem civilne zaščite, ki so z gradbenimi stroji pomagale pri odpravljanju posledic neurja," je povedal Ciringer.

"Tudi danes se še ogromno stvari ureja, da bomo omogočili dostop do objektov. Morda je še kakšna stavba v tem trenutku nedostopna čisto do dvorišča, vendar verjamem, da nam bo to v naslednjih urah uspelo," je povedal Robič. "Nevarnost plazov se sicer še ni umirila, a upamo, da se ne bodo dodatno sprožali," je dodal.

Zahvalil se je občankam in občanom, ki so tudi sami poprijeli za lopate in pomagali pri sproščanju poti vodi. "Ob tem pa poziv, da smo v času, ko ni visokih voda, premišljeni in sprostimo propuste. Da mislimo na to, kaj nam lahko narava z večjo količino vode povzroči. Torej da uredimo okolico svojega domovanja, da uredimo širše bivalno okolje," je še povedal Ciringer.

Obračajo se na državo

Podžupan Medved je opozoril, da imajo na cestah ob vodotokih velikokrat težave. "Vodotok je v upravljanju Direkcije RS za vode, lokalne ceste pa v upravljanju mestne občine in vsak bi moral narediti svoje," je povedal in pozval državo k boljšemu vzdrževanju vodotokov. "Potrebno bi bilo povečati državna sredstva za ta namen in vzdrževati in upravljati vodotoke temu primerno, kar narekujejo podnebne spremembe," je dejal.

Župan Arsenovič pa je pozval državo k obljubljeni nadgradnji izobraževalnega centra za zaščito in reševanje v Pekrah. "Projekt se je začel in upam, da bo v tem mandatu tudi izveden. Podnebne spremembe so tukaj, na to se bo treba odzivati in predpogoj za to je možnost, da se imaš kje učiti," je dejal.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču