Zapleti, ki so prišli na plan, so dvignili veliko prahu, zadeva pa je zdaj v rokah Nacionalnega preiskovalnega urada.
Ustvarjalci oddaje Tarča so po četrtkovi objavi posnetka neformalnega dogovarjanja politikov o hkratnem sprejetju resolucije o jedrski energiji in referendumu o Jek 2 dobili zaprosilo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) za posnetke. NPU namreč preverja sum storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti.
Več podatkov zaradi varovanja postopka policija ne daje, po neuradnih informacijah pa naj bi preverjali sum nezakonitega snemanja. V kabinetu predsednice državnega zbora zadeve niso želeli komentirati.
Je pa predsednik zunajparlamentarne SNS Zmago Jelinčič Plemeniti na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zaradi neupravičenega zvočnega snemanja zaprtega sestanka podal kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, so sporočili iz SNS.
Neformalni sestanek: kako zagotoviti izvedbo projekta Jek 2, še preden bodo o projektu na referendumu odločali volivci
Tarča je namreč poročala, da je 11. aprila potekal neformalni sestanek v državnem zboru. Tonski posnetek sestanka razkriva, da so imeli politiki očitne težave s tem, kako zagotoviti izvedbo projekta Jek 2, še preden bodo o projektu na referendumu odločali volivci. Najintenzivneje sta o tem razmišljala Nataša Avšič Bogovič iz Svobode in Tomaž Lisec iz SDS.
Na sestanku je bil tudi Jure Kožuh iz generalnega sekretariata državnega zbora, ki je zbranim pojasnil, zakaj resolucije o miroljubni rabi jedrske energije – v kateri je jasno zapisana izvedba Jek 2 – ne morejo sprejeti pred izidom referenduma. Sestanek je vodila Nataša Avšič Bogovič.
Dokončnega dogovora ni bilo, 25. aprila so se srečali še enkrat. Avšič Bogovičova je tedaj predstavila več scenarijev, izbrali pa so scenarij, po katerem je pristojni odbor državnega zbora 7. maja nekoliko skrajšal tedaj predvideno referendumsko vprašanje, ki se po novem ne sklicuje več na resolucijo o rabi jedrske energije, ter hkrati podprl resolucijo in razpis referenduma.
Resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji je državni zbor sprejel 23. maja s 70 glasovi za in osmimi proti. V Levici so tedaj vztrajali, da je glasovanje o resoluciji, preden je znan rezultat referenduma, saj bo ta povezan tudi z resolucijo, nezakonito. Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec je zato vnovič predlagal, da se pred glasovanjem o resoluciji pridobi mnenje zakonodajno-pravne službe državnega zbora o njegovi zakonitosti. Predsednica državnega zbora in poslanka Svobode Urška Klakočar Zupančič je posledično predlagala, da poslanci glasujejo, ali je treba najprej pridobiti to mnenje, kar pa so s 15 glasovi za in 65 proti zavrnili. Tudi sama je sicer menila, da glasovanje ni nezakonito, saj da resolucija ni zavezujoč pravni akt, temveč bolj političen.
Državni zbor je nato 10. oktobra s 65 glasovi za in sedmimi proti sprejel odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o izvedbi projekta drugega bloka jedrske elektrarne (Jek 2). Glasovanje bo 24. novembra. Podporniki pravijo, da se bo odločalo o mandatu za nadaljevanje projekta, ne za končno odločitev, nasprotniki pa, da se bo odločalo o gradnji, in to brez podatkov.
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem