Slovenija je močno potresno ogrožena, a se večina javnosti tega ne zaveda, so ocenili sodelujoči na posvetu Zavarovalnice Triglav. Potres enake moči, kot je Ljubljano stresel leta 1895, bi povzročil veliko gmotno škodo in številne smrtne žrtve.
Na posvetu Zavarovalnice Triglav v Triglav Labu so strokovnjaki poudarili, da je potresna ogroženost Slovenije močno podcenjena. Medtem ko so novejše stavbe večinoma zgrajene po sodobnih protipotresnih standardih, veliko starejših stavb ne izpolnjuje teh zahtev, kar še posebej v prestolnici predstavlja resno tveganje zaradi visoke gostote prebivalstva. Na voljo je več preventivnih ukrepov, ki pa ostajajo neizkoriščeni, so opozorili.
Seizmologinja Agencije RS za okolje, dr. Barbara Šket Motnikar, je izpostavila, da so potresno najbolj ogrožena območja zahodno od Bovca na meji z Italijo, okoli Idrije in v okolici Brežic. V Sloveniji se letno zabeleži okoli 2000 potresov, večinoma zelo šibkih, ki pa lahko kljub temu povzročijo opazne posledice. "Žal potresov še vedno ne moremo napovedati, vendar lahko s spoštovanjem preventivnih ukrepov močno zmanjšamo potencialno škodo," je dodala.
Slovenija je potresno neodporna
Profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, dr. Matjaž Dolšek, je poudaril razvoj potresnega inženirstva: "Potresno inženirstvo se je razvilo do stopnje, kjer je mogoče oceniti povprečno škodo zaradi potresov na letni ravni ali verjetnost pojava škode v izbranem časovnem obdobju, bodisi za posamezno stavbo ali za izbrano območje grajenega okolja. To odpira nove možnosti za upravljanje potresnega tveganja," je dejal in predlagal uvedbo potresnih izkaznic, ki bi lastnikom nepremičnin nudile informacije o potresni ogroženosti, podobno kot energetske izkaznice.
Potresna karta Evrope:
Strokovnjaki pravijo, da živi v Sloveniji v potresno najbolj ogroženih stavbah od 88 do 228 tisoč ljudi. V primeru približne ponovitve ljubljanskega potresa iz leta 1895, če bi se zgodil v letu 2020, bi znašala mediana neposredne škode na stavbah 7,2 milijarde evrov, sledi iz Resolucije o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 Prehitimo potres. Po ocenah Dolška bi zaradi višjih stroškov gradnje danes taka škoda stala že okoli 9 milijard evrov.
Peter Filip Jakopič, direktor službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav, pa je izrazil zaskrbljenost, da je v Sloveniji potresno zavarovana le približno tretjina vseh zavarovanih stanovanjskih objektov. Ob tem je opozoril na nujnost večje ozaveščenosti in boljšega razumevanja potresnih tveganj med prebivalstvom.
Posvet je opozoril na potrebo po celovitem pristopu k potresni varnosti, ki ne vključuje samo gradnje po najnovejših protipotresnih standardih, temveč tudi izboljšanje obstoječih stavb, ozaveščanje javnosti in sistematično pripravljenost na morebitne potrese. Tako strokovnjaki kot zavarovalnice pozivajo k proaktivnemu ukrepanju, da bi minimizirali potencialne posledice in zaščitili tako premoženje kot življenja.
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec