Po navedbah zunanjega ministrstva naj bi se v Izraelu nahajalo 19 Slovencev.
S slovenskim zunanjim ministrstvom je do sedaj navezalo stik 29 slovenskih državljanov, ki se nahajajo v Izraelu. Deset jih že odpotovalo domov, za ostale zunanje ministrstvo išče možnosti za vrnitev, tudi s pomočjo drugih evropskih držav, je ob robu dogodka na Brdu pri Kranju danes dejala zunanja ministrica Tanja Fajon.
Slovenija je ves čas v stiku s svojimi državljani v Izraelu, je dejala ministrica Fajon. "Trenutno imamo podatek, da je 29 državljanov pristopilo k nam, 10 se jih je že vrnilo, z ostalimi iščemo, kako jim pomagati pri vrnitvi v Slovenijo," je dejala.
Ministrstvo je ves čas v stiku "s partnerji Evropske unije in pa tudi s partnerji v regiji, sama pa imam tudi telefonske pogovore s kolegi v regiji, posebej s kolegom Palestine, Izraela in pa Jordanije", je glede iskanja rešitev za vračanje državljanov dejala Fajon.
Z ministrstva za zunanje in evropske zadeve so ob tem sporočili, da Slovenija v tem trenutku ne načrtuje izvedbe lastnih evakuacijskih letov. Deset državljanov, ki so se že vrnili, se je na pot odpravilo s komercialnimi leti. Nekateri slovenski državljani, ki so v Izraelu, sicer niso izrazili želje po vrnitvi v domovino, so dodali.
Na MZEZ so še pojasnili, da se slovenski državljani, ki so stopili v stik z njimi, ne nahajajo na najbolj kritičnih območjih, vključno z Gazo in Zahodnim bregom.
Ključna prioriteta ta hip je deeskalacija razmer, "da se čim prej ustavi vsakršno nasilje, da ne pride do novih izbruhov", je ministrica Fajon glede razmer v Izraelu povedala ob robu zasedanja slovensko-vietnamske medvladne komisije za gospodarski razvoj. Zavzela se je za čimprejšnjo izpustitev talcev in pogajanja.
Trenutno poteka intenzivno diplomatsko usklajevanje, med drugim se bodo o tem pogovarjali zunanji ministri EU, je spomnila.
Zunanji ministrici se zdi rešitev dveh držav, ki jo zagovarja tudi sama, sedaj oddaljen cilj. "Ampak takoj, ko se razmere umirijo, bo treba aktivno pristopiti k reševanju in pa oživljanju pobude dveh držav," je dejala in dodala, da je bila to tudi tema razprave ob robu zasedanja Združenih narodov in Generalne skupščine septembra v New Yorku.
Velika skrb je po njenem prepričanju trenutno tudi zaostrovanje razmer širše na Bližnjem vzhodu, kjer da je prav tako prioriteta deeskalacija. "Ta hip poteka intenzivna diplomacija, kako zaustaviti nove izbruhe nasilja v regiji, zlasti da ne pride do nove vojne na Bližnjem vzhodu," je dejala.
"Vsakršno zaostrovanje napetosti na Bližnjem vzhodu nekateri povezujejo z marsičim," je povedala Fajonova in dodala, da smo "ta hip obdani z vojno: rusko agresijo v Ukrajini, nasiljem na Bližnjem vzhodu, potencialno vojno na nestabilnem Zahodnem Balkanu".
"Vsi ti izvori kriz, oboroženih konfliktov so velika skrb" in kot država opazovalka v Varnostnem svetu Slovenija intenzivno sledi pogovorom, zbira informacije in je v stalnih stikih z drugimi državami, je še dejala ministrica in vnovič obsodila "teroristično sovražno dejavnost Hamasa" in napade na civilne cilje ter izrazila sožalje sorodnikom žrtev.
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec