Jutro v Ljubljani so popestrili bučni zvoki siren: gasilci na terenu, kulturni zakladi na varnem (FOTO)

V Narodnem muzeju Slovenije je danes v okviru meseca požarne varnosti potekala vaja evakuacije iz objekta v primeru požara. Kot so poudarili sodelujoči, je pri evakuaciji na prvem mestu varnost človeških življenj, trudijo pa se rešiti tudi dragocene muzejske predmete, ki so nacionalnega pomena.

Kot je po vaji pojasnila direktorica Narodnega muzeja Slovenije Mateja Kos Zabel, je današnja vaja za muzej izredno pomembna, saj jim je v pomoč pri pripravi na reševanje kulturne dediščine v primeru požara. Pojasnila je, da so v muzeju že imeli pet internih vaj, kako ukrepati v primeru požara, današnja vaja pa je prva, v katero so bili vključeni tudi gasilci.

Pomen zaščite kulturne dediščine je izpostavila tudi Irena Lačen Benedičič z ministrstva za kulturo. "Čeprav dobro premislimo, kako bomo reševali in kaj bomo reševali, prihaja ob takih praktičnih vajah do razkritij, kje so še priložnosti za izboljšanje oziroma na kaj je treba pomisliti, da se dediščina ohrani zanamcem," je dejala.

Konservator-restavrator in vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije Gorazd Lemajič, ki je pripravil načrt reševanja arheoloških predmetov v primeru požara, je medtem pojasnil, da v muzeju prednostno rešujejo predmete, ki so zelo pomembni za državo. Z arheologi in kustosi so izbrali 18 predmetov, ki jih je treba rešiti, med njimi pa je najpomembnejša neandertalčeva piščal.

V današnji vaji so gasilci simulirali požar v preddverju stavbe in prioritetno reševali štiri muzejske predmete, je pojasnil vodja intervencije Silvo Kuntarič. V muzeju imajo sicer pripravljen scenarij za reševanje 18 predmetov, vse pa je odvisno od časa in obsega požara. "Če bi do požara prišlo v dopoldanskem času, bi bilo v muzeju tudi veliko obiskovalcev, zato bi bila prioriteta evakuacija vseh oseb ter istočasno gašenje, ena ekipa pa bi verjetno lahko začela z reševanjem pomembnih dragocenosti," je pojasnil.

Vaje evakuacije gasilcem pomagajo, da se z objektom spoznajo in se povežejo z odgovornimi v muzeju. Hkrati pa z vajo tudi uporabniki objekta prejmejo povratne informacije, ki jim pomagajo, da so na požar bolje pripravljeni. Na terenu pa gasilci dobijo tudi informacije, kolika časa reševanje muzejskih predmetov traja v praksi, je dejal Kuntarič.

Praktično izvajanje evakuacije so organizirali Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovensko muzejsko društvo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, skupaj z Gasilsko brigado Ljubljana, Policijsko upravo Ljubljana, ministrstvom za kulturo in državnim zborom.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice