Novembra v veljavo prihaja pravica do odklopa: delodajalec vas po končanem delovniku ne bo smel več nadlegovati, a kaj to pravzaprav pomeni?

Kot smo že poročali, 16. novembra letos v veljavo vstopa pravica do odklopa. Ta je vključena v lani sprejeto novelo Zakona o delovnih razmerjih, delodajalce pa bo obvezovala, da ne posegajo v prosti čas delavca zunaj delovnega časa.

Delodajalec bo moral v skladu z zakonom sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bo zagotovil, da ne posega v prosti čas delavca med dnevnim ali tedenskim počitkom, izrabo letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela. Toda kaj to pravzaprav pomeni, kako bo pravica do odklopa videti v praksi?

Minister za delo Luka Mesec je na nedavni novinarski konferenci dejal, da naj bi bili ukrepi, s katerimi bodo podjetja lahko zagotovila pravico do odklopa, "enostavni", poroča Forbes Slovenija. Omenil je na primer vpeljavo pravila, da zaposleni po 18. uri ne prejemajo več elektronske pošte.

Pošiljatelj tako prejme le sporočilo avtomatskega odzivnika, da bo zaposleni na pošto odgovoril zjutraj. Elektronsko sporočilo v tem primeru zadrži server in ga zaposlenemu posreduje šele zjutraj, ko se ta vrne v službo.

Morda vas zanima tudi:

• Prihaja velika sprememba pri oglasih za službo, nedoslednosti bo kmalu konec
• Pokojnine ne prejema več kot deset tisoč prebivalcev Slovenije

To pomeni, da je pravica do odklopa kršena denimo novinarju, ki za članek potrebuje odgovor ministrstva, a ga prejme šele zvečer, članek pa naj bi bil objavljen zjutraj, zato ga urednik prosi, da odgovor v članek vstavi takoj, je že pred časom poročal Forbes Slovenija.

Podobno velja tudi za dopuste: pošiljanje e-mailov zaposlenemu, ki je na dopustu, a lahko edini reši določeno težavo, je vsekakor kršenje pravice do odklopa. Ni sicer nujno, da se takšni posegi v odklop avtomatsko sankcionirajo, bi pa vsekakor morale biti te ure plačane.

Poleg avtomatske omejitve e-pošte je možno k vsakemu elektronskemu sporočilu dodati tudi zapis, ki opomni na pravico do odklopa, na primer, da se delavec ni dolžan odzvati na prejeto sporočilo med odklopom in da zaradi tega ne more utrpeti sankcij; izbris e-sporočila, poslanega zunaj določenega časovnega okvira s povratnim sporočilom pošiljatelju, da je bilo sporočilo izbrisano, in tako dalje.

Možni pa so tudi drugačni ukrepi: Mesec je denimo izpostavil usposabljanje vodij in posredovanje navodil vodjem, naj zunaj delovnega časa ne vzpostavljajo stikov glede delovnih nalog z zaposlenimi, naj dajejo zgled odklopa od komunikacij, povezanih z delom. Seveda pa pravica do odklopa ne bo veljala v času dežurstev in pripravljenosti.

Portugalci pred nami

Na Portugalskem so pravico do odklopa uzakonili že leta 2021. Ker pravica do odklopa kljub vsemu še ne uveljavlja veliko držav po svetu, je bila novica tedaj deležna precej mednarodne medijske pozornosti.

Poleg prepovedi pošiljanja e-mailov po peti uri in popolnega odklopa na dopustu, kar se obeta tudi pri nas, naj bi imeli portugalski delavci tudi pravico, da za vikend in ob večerih ne sprejmejo dodatnega dela, je poročal portal iNews.

Je pa minister Mesec omenil, da pravico do odklopa lahko uveljavljajo zaposleni pri podjetjih Ikea, L'oreal in Daimler. Podobno idejo pa so pred kratkim predstavili tudi v Veliki Britaniji.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc