Slovenskim potnikom ni lahko: katere so njihove glavne težave pri rabi javnega prometa?

Država lahko zgradi ceste in parkirišča ter prebivalcem prepusti, da za prevoz poskrbijo sami, z osebnimi avtomobili. Problem takega pristopa je, da je zmogljivost prevoza po cesti tako omejena, da zelo kmalu pride do cestnega infarkta. Po drugi strani bi veliko ljudi v vsakodnevnem življenju raje uporabljalo javni prevoz kot osebni avtomobil. A tu se dostikrat zaplete.

Pomanjkljiva in neustrezna kakovost storitve

Številne povezave med slovenskimi mesti in kraji so okrnjene ali sploh ne obstajajo, neredko so tudi časovno zelo nezanesljive, poročajo tako avtobusni kot železniški potniki.

"Kako priti pravočasno na delo z vlakom iz Maribora v Ljubljano, če ta že skoraj po pravilu vsak dan zumuja?" je dostikrat prebrati v pogovorih med uporabniki na Twitterju.

Po pregledu stanja v slovenskem avtobusnem prometu, ki ga je nedavno opravil Potrošnikov Zoom v 15 večjih mestih, so ugotovili, da je glede na potrebe ljudi večina avtobusnih povezav premalo pogostih.

Linije ne vozijo v enakomernih časovnih intervalih in imajo zapletene obratovalne režime in trase, so zapisali.

Slovenski javni prevoz je neprijazen za vse, ki ga že ne poznajo dovolj dobro, je bil eden od njihovih zaključkov.

Potreben bo celosten sistem izboljšav

Prave konkurence prevozu z avtomobili pri nas zato trenutno žal ni, se strinjajo mnogi, ob prihodu novega leta pa Slovenci raje razmišljajo o nakupu novega avtomobila kot o vožnji na delo z avtobusi ali vlaki. 

A avtomobila ne morejo uporabljati vsi, njegovo lastništvo je zelo drago, prevoz je okolju neprijazen in v mestih zavzema ogromno prostora za parkirne površine.

Lahko pa naredi država korak dlje in uredi kakovosten sistem daljinskega javnega prevoza, ki vsem prebivalcem ne glede na starost omogoči varno, poceni, prostorsko učinkovito in okolju prijazno mobilnost - tu govorimo o ugodnostih pri občasnih poslovnih, prostočasnih, o potovanjih do začasnega prebivališča ipd.

Kakšen je uporabniku prijazen sistem?

Gre za sistem, pri katerem so potniku vse informacije na voljo na enem mestu, kadarkoli in kjerkoli. V Sloveniji enotne informacijske spletne platforme ni. Vsak prevoznik ima vozne rede objavljene zgolj za svoje linije.

V praksi to pomeni, da se mora uporabnik mnogokrat preleviti v raziskovalca ali pa odgovora sploh ne bo našel, ker se podatki preprosto ne zbirajo.

"Hitrih" linij z omejenim številom postankov je pri nas malo in vozijo poredko. To velja tako za železniški kot avtobusni prevoz. Problem je tudi pogostost voženj in usklajenost voznih redov. Če so povezave dovolj pogoste, javni prevoz uporabniku omogoči visoko stopnjo prilagodljivosti (v primeru, da zamudi želeno povezavo, naslednja odpelje kmalu zatem).

Tu je še pomanjkanje večernih povezav, kajti če zadnji avtobus odpelje ob 18. uri, javni prevoz za uporabnika odpade. Še ena zoprna situacija za potnike je gotovo ta, da se ob koncih tedna in šolskih počitnicah pogostost voženj na marsikateri liniji zmanjša. 

So izboljšave (ponekod) vendarle na vidiku?

Da bi spodbudili potnike, naj avtomobile pustijo doma, bodo v Kranju že kmalu imeli na voljo prav posebno mestno kartico. Z banko NLB so podpisali pogodbo za vzpostavitev sistema mestne kartice, nov sistem pa bo vpeljal enovito identifikacijsko in plačilno omrežje.

Uporabniku se bo zaračunala zanj najbolj ugodna cena vozovnice, kot to že denimo deluje v Londonu. Turisti in gosti pa bodo za plačilo uporabili svojo obstoječo plačilno kartico. 

Med prvimi storitvami, kjer bo takšno plačevanje omogočeno, bodo plačila parkirišč, mestnega avtobusa, sistema Krskolesom in souporabe avtomobilov.

Občina bo kartico občanom ponudila najkasneje v letu dni. A ne glede na praktični vidik takšnih sicer zelo dobrodošlih ukrepov, predhodno navedene težave v našem javnem prevozu ostajajo.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice