"Življenje gre dalje," je dejal direktor Premogovnika Velenje. Priznava, da so razmere v rudniku še vedno nevarne, a vseeno pravi, da "odkopi ne morejo stati".
V jamo Preloge v Premogovniku Velenje je v ponedeljek zvečer vdrlo od 500 do 700 kubičnih metrov mulja in vode, pri tem pa so bili zasuti trije rudarji. Slovenijo je nesreča pretresla. Vlada je v petek celo razglasila dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče.
Čeprav bodo v spomin na žrtve nesreče v Premogovniku Velenje vse prireditve odpovedane, zastave spuščene na pol droga in bo življenje v Velenju in Šoštanju za trenutek zastalo, pa delo v rudniku ne bo. Rudarji, ki so ob tragediji najbolj prizadeti, se že danes vračajo na delo. Pod težo žalovanja in skrbi za varnost morajo nadaljevati vsakodnevne naloge, saj se delo v jami ne sme ustaviti.
Treba je delati!
Čeprav so po nesreči prekinili proizvodnjo na odkopih, so rudarji zaradi določenih aktivnosti ostajali v jami ves čas, in to vse od nesreče dalje. Pomagali so izkopavati trupla svojih kameradov.
Generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec je v izjavi za javnost dejal, da je nujno, da so v naslednjih dneh žalovanja rudarji v jami in pripravljeni na ponovni začetek odkopa. Skoraj gotovo bodo proizvodnjo na odkopu B v jami Pesje nadaljevali že danes, je povedal Mavec: "Odkopi niso pripravljeni, da stojijo."
V odkopu, ki ga je zasulo, je še približno 500 kubičnih metrov materiala, ki ga je treba odstraniti. Delo je še vedno nevarno, zato bo potekalo počasi: "Nikakor se nam ne sme zgoditi, da bi bile še kakšne žrtve, zato bomo izjemno previdni."
Zatrdil je, da so se o odločitvi, da spet zaženejo proizvodnjo, pogovorili z rudarji. "Vprašali smo jih, ali so pripravljeni, da proizvodnjo čim prej zaženemo. Odgovor predvsem jamskih vodij je bil, da vedo, da se mora življenje nadaljevati, a da je treba najprej poskrbeti za varnost delavcev," je dejal.
Direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec
Še vedno jih čaka odkopavanje in čiščenje zelo velike količine vdrtega materiala v jami Preloge. "Delo je tu po mojem mnenju še vedno nevarno. Na prvem mestu bo varnost. Dokler ne bomo proučili, kaj je nad in pred nami, kaj je torej tisti material, ne bomo hiteli s čiščenjem. Z vrtanjem je treba natipati, kaj je v sloju, da ne bi še kaj tega materiala ostalo in bi imeli ob čiščenju nove žrtve," je še dejal Mavec.
"Če bomo previdni in delali tako, kot je treba, se podori ne bodo zgodili. Ob tem pa ne moremo izključiti naravnih dogodkov, ki so del našega poklica," je dodal.
Rudarji so psihološko povsem na tleh
Za številne rudarje je vračanje v jamo še posebej težko, saj jih močno preganjajo spomini na kolege, ki jih tam ni več. Če kdo po tej hudi tragediji ne bo zmogel v jamo, je Mavec obljubil, da ga ne bodo silili: "Nikogar ne bomo silili. Z vsemi se bomo pogovorili. Nihče ne sme iti s prevelikim strahom in odporom v jamo, ker s tem predstavlja nevarnost zase in za svoje kamerade. Vsakega, ki bo izrazil dvom ali strah, ga brez pogovora ne bomo spustili v jamo, dokler ne bomo vedeli, v kakšnem stanju je."
Direktor Mavec je presenetil z izjavo, da mora med rudarji strah pred vdori obstajati: "Prav bojazen in spoštovanje do narave sta tista, ki bosta rudarja pripeljala varnega iz službe domov. A narave z nepredvidenimi dogodki ne moremo izključiti. Je del rudarstva, del našega poklica, del nevarnosti, s katerimi se rudarji, ko hodijo v jamo, soočajo vsak dan."
V Premogovniku pripravljajo žalno slovesnost, ki bo predvidoma v petek.
Žrtve kapitalizma
Čeprav so v Premogovniku Velenje v šoku zaradi tragične nesreče, ki je vzela tri življenja, so rudarji po odločitvi vodstva že zdaj prisiljeni nadaljevati delo. Ta odločitev je naletela na val ogorčenja po vsej Sloveniji, še posebej v Šaleški dolini, kjer je rudarstvo del vsakdana že desetletja. "Vsi smo neopisljivo žalostni, a tole se hitro spreminja v hudo jezo! Knapi, rudarji, someščani, je res treba biti suženj kapitalu?" se glasi eden izmed zapisov na Facebooku, ki odseva občutke številnih.
Rudarji, ki so v teh dneh morali sodelovati pri odstranjevanju materiala in reševanju trupel svojih kolegov, so psihološko na tleh, a hkrati soočeni z novim pritiskom, da proizvodnjo čim prej nadaljujejo. Številni se sprašujejo, ali je res vredno žrtvovati zdravje in življenje za kapital. "Zapomnite si stavek direktorja: 'Življenje gre dalje.' Vsakič, ko boste razmišljali, ali je vredno dajati svojo energijo v neko delovno mesto. Samo zapomnite si, da ste samo potrošni material v njihovih očeh, in morda boste osmislili življenje v svojih očeh," piše drug uporabnik.
Preintenzivna izkopavanja kot vzrok nesreče
Nekdanji rudar Asmir Bećarević nam je v pogovoru razkril, kako so prekomerna izkopavanja in kapitalistični pritiski čez leta močno vplivali na varnost rudarjev. Bećarević poudarja, da so bila izkopavanja čez leta vse bolj tvegana zaradi slabih geomehanskih razmer, ki so posledica prehitrega in preintenzivnega odkopavanja. "Čim več premoga izkopati čim prej – na račun varnosti in zdravja rudarjev," je na razmere v Premogovniku Velenje opozoril Bećarević in dodal, da so bila opozorila glede preintenzivnega odkopavanja večkrat preslišana.
Nekdanji rudar Asmir Bećarević je že dlje časa opozarjal, da vodilni zahtevajo, da čim več premoga izkopljejo čim prej – in to na račun varnosti in zdravja rudarjev.
Odločitve, ki dajejo prednost ekonomskim interesom pred varnostjo delavcev, so sprožile resno vprašanje o prioritetah vodstva Premogovnika Velenje in širše energetske politike v Sloveniji. Kritiki opozarjajo, da mora biti ta tragedija prelomna točka za spremembe, ki bodo rudarjem zagotovile večjo zaščito in spoštovanje.
