Zdravstveni delavci preobremenjeni in preutrujeni, kar vpliva na varnost pacientov

Zdravstveni delavci v Sloveniji so preobremenjeni in preutrujeni, kar zmanjša njihovo učinkovitost in vpliva na varnost pacientov, so na predstavitvi rezultatov projekta o stanju varnosti pacientov v Sloveniji izpostavili raziskovalci. Težavna je tudi vpeljava znanstvenih ugotovitev s področja varnosti v zdravstveno prakso.

Barbara Toplak Perovič z Univerze Alma Mater Europaea je ob predstavitvi študije izpostavila podatke iz tuje literature, ki kažejo, da se vsaka 10. hospitalizacija konča z nezaželenim dogodkom, kar polovico teh varnostnih incidentov pa bi bilo mogoče preprečiti, če bi bil vzpostavljen pravilen sistem kakovosti v zdravstvenih ustanovah. Ti podatki za Slovenijo sicer ne obstajajo.

Kot je poudarila Toplak Perovič, so v okviru projekta oblikovali vprašalnike, ki so jih prevedli iz svetovne literature in nato naredili raziskavo, kakšno je stanje varnosti pacientov v slovenskih bolnišnicah, v primarnem zdravstvu, v lekarnah in v socialnovarstvenih zavodih. Glavni cilj je bil oceniti obstoječo kulturo varnosti in na podlagi teh ugotovitev podati priporočila regulatorju za izboljšanje stanja. Glavna ugotovitev raziskave je, da so zdravstveni delavci v Sloveniji preobremenjeni in preutrujeni, je pojasnila.

Kultura strahu in kriminalizacija človeških napak

Specialist pediatrije in javnega zdravja Andrej Robida medtem glavno težavo pri izboljšanju varnosti pacientov vidi v dejstvu, da je za to odgovorna vlada vsake države. Meni, da ob menjavi vlad in ministrov zato manjka vpeljava znanstvenih ugotovitev s področja varnosti v zdravstveno prakso.

Prepričan je, da je v Sloveniji problematična tudi kultura strahu in kriminalizacija človeških napak, kar posledično vodi v več napak. Hkrati nobena ustanova, niti na nacionalni ravni, nima izčrpnega sistema varnosti pacientov, poudarja.

Skoraj polovica anketiranih zdravstvenih delavcev v bolnišnicah je ocenilo, da so preobremenjeni in da to vpliva na varnost pacientov, je pojasnil David Bogataj z Univerze Alma Mater Europaea. Štirideset odstotkov anketiranih medtem meni, da v primerih, ko se napaka realizira in jo sporočijo v enoti, tam ne obravnavajo napake, ampak povzročitelja.

Zdravstveni delavci v primarnem zdravstvu medtem ocenjujejo, da kadrovska struktura v njihovem delovnem okolju ni zadostna za obravnavo števila pacientov in da so motnje v sporazumevanju, zaradi katerih prihaja do zamud pri oskrbi pacientov, pogoste.

Izsledki raziskave kažejo, da se velika večina oskrbovalcev v socialnovarstvenih zavodih sooča s težavo spregovoriti o zaznanih težavah in napakah pri obravnavi oskrbovancev. Vsak tretji se ne zaveda, da prevelika delovna obremenitev vpliva na varnost pacientov, čeprav se več kot polovica strinja, da utrujenost poslabšuje njihovo delovno uspešnost.

Navkljub spodbudnim rezultatom ankete med lekarniškimi delavci je tudi med zaposlenimi v lekarnah zaznati kadrovsko stisko, kar se odraža predvsem kot časovna stiska pri izdajanju zdravil, so še zapisali v izsledkih raziskave.

Daniel Grabar iz Splošne bolnišnica Murska Sobota je medtem prepričan, da ugotovitve res nazorno kažejo na konkretne težavne situacije v zdravstvenem sistemu. "Če bi na tak način uspeli pristopati tudi v prihodnje, bi zagotovo še konkretneje opredelili področja, ki jih je treba izboljševati, potem na podlagi teh ugotovitev vpeljati obvezno vzpostavitev izčrpnega sistema varnosti v celotnem zdravstvenem sistemu," je zatrdil.

V raziskavi, ki sta jo izvedli Univerza Alma Mater Europaea in Splošna bolnišnica Murska Sobota, je sodelovalo 1674 anketirancev iz bolnišnic, zdravstvenih domov, lekarn in socialnovarstvenih zavodov. Ankete so se izvajale v celotnem letu 2023. Projekt sta sofinancirala ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (Aris).

Novo na Metroplay: Gojmir Lešnjak - Gojc o svoji dolgi in bogati karieri