Odločitev, ki odmeva: zaradi prepovedi arom nazaj na klasične cigarete?

Osemdeset odstotkov uporabnikov elektronskih cigaret se bo po raziskavi inštituta IPSOS zaradi prepovedi arom vrnilo h klasičnim cigaretam. Medtem ko je bil sprejet nov zakonu o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI), ki prepoveduje vse arome v elektronskih cigaretah in ogrevanih tobačnih izdelkih, je nedavna raziskava sprožila val zaskrbljenosti med uporabniki elektronskih cigaret po vsej državi.

Elektronske cigarete: orodje za zmanjševanje škode zaradi kajenja

Ko vdihnete dim tobačne cigarete, vdihnete okrog 6000 strupov, zaradi katerih v Sloveniji vsak dan umre v povprečju deset ljudi. V boju proti tej pogubni navadi in njenim usodnim posledicam so se elektronske cigarete izkazale kot ključno orodje za zmanjševanje uporabe tobačnih cigaret, še posebej za tiste, niso uspeli prenehati s kajenjem z obstoječimi metodami odvajanja.

"Kadilec sem bil že 40 let, pokadil sem dve ali tri škatle na dan," deli svojo izkušnjo Slaven Kalebić, predsednik Združenja Vejperjev Slovenije in dodaja: "Zaradi odkritega emfizema sem po skoraj 40 letih kajenja bil prisiljen prenehati s kajenjem in uspelo mi je s pomočjo elektronske cigarete. Nikotin še vedno uporabljam, vendar sem, odkar sem prešel na elektronske cigarete, opazil občutno izboljšanje pljučne funkcije in splošnega zdravstvenega stanja, kar je potrdil tudi moj zdravnik. Brez dvoma lahko trdim, da so mi elektronske cigarete rešile življenje. Obžalujem le, da nisem prej našel alternativne poti za boj proti odvisnosti od uporabe tobaka."

Posledice uporabe tobaka so nesporne in znanost o e-cigaretah je obsežna in jasna. Čeprav elektronske cigarete niso povsem neškodljive, predstavljajo manj tvegano alternativo tradicionalnemu kajenju. Negativne posledice predstavljajo le drobec tistih, ki jih povzročajo tobačne cigarete. 

Rezultati raziskave med slovenskimi uporabniki elektronskih cigaret

Kljub temu smo v zadnjih nekaj letih smo priča naraščajoči polemiki glede regulacije teh izdelkov, ki so postali žrtve nepremišljene zakonodaje in pretirano restriktivnih ukrepov. Mnogim, ki so se soočali z izzivom prenehanja kajenja, so elektronske cigarete spremenile življenje in jim ponudile pot, po kateri so lahko stopili v boj proti odvisnosti od nikotina.

Raziskava inštituta IPSOS med slovenskimi uporabniki elektronskih cigaret je razkrila, da več kot polovica slovenskih vejperjev uporablja elektronske cigarete iz zdravstvenih razlogov, vključno z zmanjševanjem ali prenehanjem kajenja, pri tem pa velika večina uporabnikov prisega na sadne arome, pri čemer poudarjajo, da so jim okusi ključnega pomena pri njihovi odločitvi za uporabo elektronskih cigaret.

Ista raziskava razkriva tudi alarmantne podatke, ki kažejo na globoko zaskrbljenost glede morebitnih posledic prepovedi arom v elektronskih cigaretah. Več kot polovica anketiranih slovenskih vejperjev je namreč izrazila, da se bo v primeru uvedbe prepovedi arom vrnila nazaj k kajenju, kar je v nasprotju s cilji strategije za zmanjševanje posledic rabe tobaka - Za Slovenijo brez tobaka 2022-2030. Preostali vprašani trdijo, da se bodo zatekli k črnemu trgu ali pa začeli mešati lastne tekočine, kar je izjemno nevarno za uporabnike, saj tekočine, ki so mešane doma ali kupljene na črnem trgu, niso regulirane niti preverjene.

Potrebujemo smiselne rešitve in uravnotežene pristope

Slovenskim odločevalcem bi pri pripravi ukrepov in strategij lahko pomagale izkušnje drugih držav, kot so Estonija, Danska in Kalifornija, ki so že uvedle podobne prepovedi arom. Analiza njihovih izsledkov jasno kaže, da takšne omejitve ne zagotavljajo pričakovanih rezultatov. Večina uporabnikov elektronskih cigaret v teh državah še vedno uporablja prepovedane okuse, pri čemer mnogi te tekočine pridobijo na črnem trgu ali jih mešajo sami.

V Estoniji je na primer leta 2020 stopila v veljavo prepoved uporabe okusov, ki niso tobak ali mentol. Kljub temu skoraj 60 odstotkov estonskih uporabnikov elektronskih cigaret še vedno uporablja prepovedane okuse, ki izvirajo iz domačega mešanja tekočin ali pa jih pridobijo prek črnega trga.

Tudi Danska je aprila 2022 uvedla prepoved uporabe okusov za elektronske cigarete, ki niso tobak ali mentol. Kljub temu več kot polovica danskim uporabnikov elektronske cigarete še vedno uporablja enega od prepovedanih okusov, pri čemer je sadje najpogostejša izbira. Skoraj polovica teh uporabnikov prepovedane okuse najde v lokalnih trgovinah, medtem ko jih 47 odstotkov kupi na spletu. Zanimivo je, da 93 odstotkov danskih uporabnikov pravi, da je enostavno najti prepovedane okuse.

"Pri oblikovanju tovrstnih ukrepov je smiselno upoštevati izkušnje drugih držav, ki jasno kažejo pot, po kateri gremo," je poudaril Kalebić: "Prepoved arom ne bo zaščitila otrok, ki že zdaj izdelkov ne kupujejo v trgovinah ali na bencinskih črpalkah, temveč bo le še povečala nevarnosti tako za otroke kot tudi za uporabnike, saj bo črni trg in neregulirani izdelki iz tujine postala še bolj dostopna alternativa."

Razprava mora temeljiti na dejstvih in znanstvenih podatkih

V luči teh zaskrbljujočih ugotovitev je postalo jasno, da ima prepoved arom lahko resne posledice tako za slovenske uporabnike, kot tudi za javno zdravje kot celoto. "Razprava mora temeljiti na dejstvih in znanstvenih podatkih. Pomembno je poiščemo uravnotežene pristope, ki bodo podpirali javno zdravje in hkrati omogočali dostop do varnih alternativ kajenju " je povedal Kalebić: "Elektronske cigarete so pomembno orodje za zmanjševanje škode zaradi kajenja, in prepoved arom lahko ogrozi dosežene koristi pri prenehanju kajenja in pri prehodu na manj škodljive alternative." 

Vprašanje prepovedi arom v elektronskih cigaretah torej ostaja predmet vroče razprave, saj se slovenski vejperji bojijo, da bi lahko ta ukrep prinesel več škode kot koristi. Zato bi bilo ključno, da bi se pri oblikovanju zakonodaje vendarle upoštevali tako znanstvena dejstva kot tudi stališča uporabnikov, da bi se izognili nepričakovanim in negativnim posledicam za javno zdravje in varnost.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc