Hlepijo po ustreznih delavcih, plačali pa bi jih z drobižem (honorarji se celo znižujejo)

Jezikoslovje oziroma prevajalstvo je ena izmed panog, brez katere družba, kakršna je današnja, vsekakor ne bi bila mogoča. Brez prevajalcev tako ne bi nikoli uspeli prebrati mojstrovin genialnih avtorjev, kot so Čehov, Tolstoj in Dostojevski (za prevodi stoji prevajalka Constance Garnett). Ravno zaradi prevajalcev imamo vse podano na srebrnem pladnju, kjer lahko brezskrbno beremo knjige tujih avtorjev in gledamo filme, ne da bi bilo treba znati določeni jezik.

Prevajalci nam nudijo širok spekter kulture in znanj, ki se razteza krepko preko naših mej in omejitev. Če nam prevajalci omogočajo izjemno pomemben vpogled v tujino in nam odprejo svet novih izkušenj ter znanja, zakaj je potem njihovo delo tako malo cenjeno?

O pereči problematiki prevajalskega dela smo se pogovarjali z Društvom slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev (DSTFP), ki si prizadeva ohranjati visoko raven avdiovizualnega prevajanja in spodbujati prevajalce k strokovnemu izpopolnjevanju, medije pa k zagotavljanju kakovostnih prevodov avdiovizualnih vsebin, saj so te prek različnih medijev dosegljive že skoraj vsakomur in zato pomembno vplivajo na razvoj slovenske jezikovne kulture. Nalogi društva sta med drugim tudi varovanje pravic in koristi prevajalcev ter skrb za spoštovanje njihovega avtorskega dela.

Delo filmskega oziroma televizijskega prevajalca se precej razlikuje od "običajnega" prevajalca. Tako prevajalci običajno uporabljajo poseben računalniški program, v katerem si predvaja videoposnetek in v program vpisuje prevod v obliki podnapisov. "Praviloma ima na voljo tudi pisno predlogo, tako imenovano dialog listo. Brez nje je prevajanje zahtevnejše in zamudnejše," so pojasnili na društvu.

A tu se delo prevajalca še ne konča, podnapise namreč običajno še kodirajo, kar pomeni, da označijo, kdaj se podnapis pojavi na posnetku in kdaj izgine. "Pri prevajanju in kodiranju mora upoštevati vrsto jezikovnih, slogovnih in tehničnih zakonitosti ter bralno hitrost, zaradi katerih je prevajanje avdiovizualnih vsebin specializirana strokovna dejavnost," so še opozorili.

Preberite še:

• Ko se nova poslovna pot rodi v času najhujše življenjske preizkušnje
• Nižje državne štipendije: čeprav so na ministrstvu obljubljali, da do tega ne bo prišlo, so odločbe šokirale študente

Poklic, v katerem je težko preživeti

A čeprav se na prvi pogled zdi delo filmskega in televizijskega prevajalca sanjsko, se na drugi pogled vidi, da ni vse zlato, kar se sveti. V prevajalskem svetu se tako soočajo s pomanjkanjem ustreznih delavcev, en razlog za to pa v društvu pripisujejo tudi prekarnosti dotičnega poklica.

V Sloveniji sicer "poklic AV-prevajalca" obstaja, vendar lahko AV-prevajalec običajno dela samo honorarno za različne naročnike, pogosto pa kar samo za prevajalske agencije. "Delo prek prevajalskih agencij prevajalcu sicer mogoče zagotavlja dokaj redna naročila, vendar agencijski trend nižanja prevajalskih tarif oziroma damping že predolgo vztraja (približno 15 let), da bi lahko AV-prevajalec v tem poklicu normalno preživel in zdržal," so kritični v društvu.

In kaj to pravzaprav pomeni v praksi? V društvu so pojasnili, da mora za normalen oziroma povprečni neto mesečni dohodek AV-prevajalec zelo pogosto delati tudi več kot osem ur na dan, sploh če želi svoje količinsko določeno in zahtevno delo opraviti kakovostno.

Poleg tega agencije najpogosteje plačujejo na minuto prevedenega filma oziroma AV-zapisa, kar je do prevajalcev spet zelo nepošteno, saj so med različnimi oddajami velikanske razlike. "Lahko si mislite, da je prevajanje dokumentarne oddaje, v kateri opisujejo sestavne dele letal in raket, veliko zahtevnejše od prevajanja telenovel."

V društvu medtem opozarjajo tudi še na en nevaren trend, ki ogroža njihovo delo, namreč tuji naročniki. Pri tujih naročnikih, zlasti pri ponudnikih pretočnih vsebin, so prevajalske tarife praviloma višje kot pri domačih naročnikih prevodov. Človek bi si ob tem mislil, da bodo tudi slovenske agencije zvišale tarife, a učinek je ravno nasproten. "Ko so tuji naročniki ugotovili, kako nizko plačujejo prevajalske agencije doma, so tudi sami zelo hitro znižali tarife. Vse to na škodo prevajalcev, prevajalskega poklica in predvsem gledalcev," so poudarili.

Prenizki honorarji, kopica dela ter slabši prevodi

V Sloveniji je manj kot pet prevajalskih agencij, ki goreče tekmujejo, katera bo prevzela in pokrivala prevajanje določenega TV-programa, zaradi česar posledično izvajajo damping. Z dampingom nato opravičujejo svoje želje, da bi se obdržale na trgu, posledice pa so katastrofalne najbolj za prevajalce in gledalce.

"Prevajalci v trudu za honorar, ki bi jim omogočal preživetje, hitijo in delo opravijo slabše, kot bi ga lahko. Ker so tarife lahko tudi ponižujoče nizke, agencije za delo novačijo neizkušene ljudi, ki morda prevajajo ob redni službi, saj izkušeni poklicni prevajalci vedo, da s takim plačilom ne morejo zaslužiti niti za plačilo mesečnih prispevkov," še opozarjajo v društvu. Seveda je kakovost prevodov temu tudi primerna, torej precej slabša. "Dokler bodo gledalci prenesli vse in se bodo vedno znova našli ljudje, ki so pripravljeni delati skoraj brezplačno, se na tem področju ne bo nič spremenilo."

Seveda pa ni le damping glavna težava, s katero se soočajo prevajalci. Veliko grožnjo jim predstavlja tudi razvoj tehnologije, in čeprav nam morda olajša življenje, ga njim omejuje. Beseda se tukaj nanaša predvsem na umetno inteligenco, ki je sicer prispevala k razvoju računalniških orodij, ki so lahko prevajalcem v veliko pomoč, kadar jih uporabijo po svoji presoji. "Nekateri naročniki prevodov (ne le avdiovizualnih) prosijo prevajalce, naj 'samo' popravijo računalniški prevod, in jim za to ponujajo veliko nižje plačilo od običajnega. V resnici je popravljanje slabega prevoda lahko prav tako zamudno kot prevajanje, rezultat pa celo slabši," so pojasnili ter dodali, da razmah umetne inteligence na področju prevajanja pomeni grožnjo le takrat, ko je za naročnike to izgovor za znižanje honorarja.

Honorarji so namreč z redkimi izjemami več kot desetletje stagnirali, zadnja leta pa so se pri nekaterih naročnikih začeli celo zniževati.

Veliki pretočni kanali še vedno brez slovenskih podnapisov

V oči medtem še vedno bode dejstvo, da pri velikih pretočnih kanalih, kot sta na primer Netflix ter Disney+, še vedno ni na voljo slovenskih podnapisov. Kot so dejali na društvu, so Netflixu že leta 2021 pisali glede omenjene tematike, dobili pa so izjemno splošen odgovor, da si prizadevajo za postopno širjenje prevedenih vsebin na več držav.

Govor o dotični problematiki pomanjkanja slovenskih podnapisov je romal tudi v vladne prostore, kjer želijo z novelo zakona o javni rabi slovenščine to problematiko nasloviti tudi v digitalnem svetu.

Predlog novele vsebuje definicijo javne rabe slovenščine in jasno opredeljuje pristojnost inšpektoratov za nadzor nad določbami posameznih členov. Zakon je dopolnjen z določbami, ki širijo varovanje jezika tudi v digitalno okolje ter zajemajo obstoječe in prihodnje uporabniške vmesnike, prek katerih uporabniki komunicirajo z elektronskimi napravami, grafične, glasovne in otipne, je zapisano na uradni spletni strani vlade.

In čeprav se pobudniki novele trepljajo po hrbtu, pa ostajajo v društvu skeptični. Sami namreč dvomijo, da bo sprememba zakonodaje dovolj, saj ti pretočni ponudniki nimajo sedeža v Sloveniji. "Izplačalo bi se obenem pritiskati nanje tudi na ravni EU, ki poudarja pomen jezikovne in kulturne raznovrstnosti ter enakopravnost jezikov vseh članic. In morda posnemati zakonodajo nekaterih evropskih držav, ki od tujih ponudnikov zahtevajo vlaganja v domačo filmsko produkcijo, to pa se lahko nadomesti s prevodi tujih vsebin v lokalni jezik."

Prevajalstvo ni nekaj, kar zmore prav vsak

Zadnje čase lahko opazujemo, da je delo prevajalca manj cenjeno kot nekoč. V društvu ocenjujejo, da temu morda botruje tudi inflacija prevajalcev, saj je bilo nekaj časa prevajalcev več kot dela. Poleg tega vlada zmotni občutek, da je prevajanje nekaj, kar zmore in zna prav vsak, ki je imel v srednji šoli angleščino. To prepričanje je v Sloveniji precej razširjeno, so izpostavili v društvu. "Drugi razlog pa je, kot že omenjeno, umetna inteligenca, če ta namesto prevajalčevega orodja postane naročnikova bergla za znižanje plačila prevajalcem," so še poudarili za zaključek.

Pri vsem tem je ena stvar jasna, v kolikor ne bomo cenili in spoštovali dela prevajalca, bo počasi stagniralo tudi znanje slovenščine pri vseh, zlasti pri mlajših generacijah, saj se z branjem slabih prevodov teh napak tudi priučijo.

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj