Pristojni ministri so na današnjem posvetu o izzivih pri soočanju z grožnjami v vzgojno-izobraževalnih in visokošolskih zavodih v uvodnih nagovorih izpostavili pomen sodelovanja in preventive. Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je poudaril, da je zagotavljanje varnosti eden od temeljev za uspešen šolski sistem.
Za učence je po mnenju Logaja pomemben tudi občutek varnosti, ki je med drugim odvisen od preventive, poznavanja in upoštevanja protokolov zaposlenih ob določenih situacijah, njihovega angažiranja in ustreznih medosebnih odnosov.
Šola ne more biti sama – rešitev je sodelovanje vseh
Logaj je zagotovil, da na ministrstvu področje varnosti urejajo sistemsko, med drugim s predlogom novele zakona o osnovni šoli. Tako so opredelili podlage za pregled osebnih predmetov in rabo elektronskih naprav v šolah ter predlagali zmanjševanje administrativnih bremen. "Ustvariti želimo učinkovito ravnovesje med sistemsko regulacijo in avtonomijo šole ter omogočiti upoštevanje okoliščin, kulture, vrednot in dinamike posamezne šole," je zatrdil Logaj. Minister Logaj je še dejal, da je šola zgolj prostor, kjer se odraža širša družbena klima in zato sama ne zmore nositi odgovornosti za odpravo nasilja v celoti. Reševanje teh izzivov zahteva celovit pristop, ki vključuje sodelovanje šole, staršev, lokalne skupnosti, socialnih služb, policije, medijev in drugih. Spomnil je, da so z ministrstvom za notranje zadeve junija lani podpisali protokol o obveščanju in ukrepanju v primeru groženj v vzgojno-izobraževalnih zavodih, katerega cilj je obveščanje in ukrepanje ob zaznanih grožnjah.
Slovenski protokol za ukrepanje: Preprečiti, prepoznati, zaščititi
Po besedah ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča je omenjeni protokol, h kateremu so pristopili tudi oni, zelo pomemben za študente in zaposlene na fakultetah, ključno pa ga je izpopolnjevati. "Preventiva je glavni element, ki ga moramo krepiti takrat, ko imamo čas," je dejal Papič. Izpostavil je, da so predpogoj za zagotavljanje varnosti oziroma vsaj občutka varnosti na fakultetah dobri materialni pogoji za delo. To po mnenju Papiča zagotavljajo s predlogom zakona o visokem šolstvu, ki ga je prejšnji teden potrdila vlada.
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je zagotovil, da so varnostne razmere v Sloveniji stabilne, vendar se je kljub temu pomembno zavedati, da določene varnostne grožnje obstajajo, tudi v šolskem okolju. Spomnil je na napade na šole, ki so nedavno zgodili v Beogradu, Zagrebu in Pragi. "Tudi Slovenija ni imuna na tovrstne dogodke in v zadnjih dneh je bilo kar nekaj groženj na slovenskih šolah," je povedal minister. "To je nova varnostna realnost, ki je izziv vsem članicam EU, in treba je biti hiter in odziven. Ne želimo si, da pride znotraj vzgojno-izobraževanih zavodov do napadov in tragedij," je izpostavil minister. Pojasnil je, da zato želijo pripraviti zaposlene na šolah, da znajo pravočasno ukrepati in zaznati odklone, ki bi lahko vodili v napad.
Potem so tu še kibernetski napadi in grožnje z bombami, pri čemer je, kot je poudaril minister, prav tako potreben hiter, usklajen odziv. Na podlagi zadnjih varnostnih groženj in dogodkov so že prilagodili tudi lani podpisan protokol, ki ga bodo posodabljali še naprej.
Trikrat S: Kako naj učitelji reagirajo ob napadu v šoli
Primož Ogrinc in Vlado Ilić z Generalne policijske uprave sta na posvetu predstavila konkretne načine ukrepanja ob grožnjah in napadih. Ogrinc je izpostavil, da je treba ostati miren, takoj poklicati policijo in natančno opisati situacijo. Predhodno je treba načrtovati lokacije v primeru evakuacije in evakuacijo tudi večkrat vaditi. Prav tako je pomembno, da so učitelji in ostali zaposleni pozorni na morebitne nenavadne predmete in osebe ter sumljive situacije ter da o tem obvestijo policijo. Ilić je predstavil odziv ob dogodkih, kakršni so strelski pohodi na šolah. Kot je izpostavil, je treba biti najprej pozoren na morebitne indikatorje oziroma znake, da obstaja nevarnost napada. Ob samem dogodku je prvi ukrep evakuacija, če je možna. Drugi ukrep je zabarikadiranje v prostor, da storilec ne more vanj. Zadnja faza, če druge možnosti ni, pa je spopad s storilcem. Pri tem je pomembno, da se storilca preseneti, mu poskuša z nekim predmetom iz rok izbiti orožje in ga obvladati. Omenjene samozaščitne ukrepe so na policiji strnili v "trikrat S": steci stran, skrij se in spopadi se s storilcem.
Policija je pristopila k izobraževanju zaposlenih v šolah za ukrepanje ob grožnjah, poleg tega so policisti pripravili pedagoško gradivo za usposabljanje, saj sami v kratkem času ne morejo obiskati vseh šol. Video gradivo so posredovali ministrstvoma, ki sta pristojna za izobraževanje, da ga bosta distribuirala naprej. Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je povedala, da bodo omenjena učna gradiva uredili in ravnatelje obvestili, kako lahko do njih dostopajo, tako bodo lahko okrepili izobraževanje zaposlenih. Na ministrstvu si želijo, da bi vse zaposlene v vzgojno-izobraževalnih ustanovah vsaj enkrat letno usposabljali za primer varnostnih groženj. Pedagoškim delavcem je dostopen tudi preventivni program za preprečevanje medvrstniškega nasilja. Gre za celostni model varnega in spodbudnega učnega okolja za manj nasilja, ki so ga pripravili na Zavodu RS za šolstvo.
