Državni proračun v rdečem: kaj pomeni 462 milijonov evrov primanjkljaja za davkoplačevalce?

Državni proračun je v prvih devetih mesecih letos beležil 462 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 300 milijonov evrov manj kot v enakem obdobju lani. Brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov bi primanjkljaj dosegel 70 milijonov evrov, v danes objavljenem gradivu ugotavlja fiskalni svet.

Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance naj bi primanjkljaj ob koncu leta znašal 1,41 milijarde evrov, kar je 814 milijonov evrov manj kot po veljavnem proračunu, sprejetem oktobra lani. "Tako obsežno znižanje potrjuje mnenje fiskalnega sveta, da je bila projekcija primanjkljaja ob lanskem sprejemanju proračuna znova pretirana," so zapisali v svetu.

Analiza primanjkljaja

Primanjkljaj brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je v prvih devetih mesecih znašal 70 milijonov evrov, kar je okoli 60 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Skupni odhodki za interventne ukrepe so dosegli 393 milijonov evrov in bili za skoraj tretjino manjši. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance je za letos predvidenih 713 milijonov evrov odhodkov za interventne ukrepe (brez upoštevanja sklada za obnovo).

Odhodki in prihodki proračuna

Rast "očiščenih" prihodkov (brez interventnih ukrepov) je bila v prvih devetih mesecih letos s 7,6 odstotka za 6,4 odstotne točke višja kot v enakem obdobju lani. Letos k rasti največ prispevajo višji prihodki od davka na dohodek pravnih oseb, vidnejši pa je bil tudi prispevek prihodkov od dohodnine zaradi nadaljnje visoke rasti sredstev za zaposlene ob ugodnih razmerah na trgu dela ter deloma tudi neuskladitve dohodninskih razredov in splošne olajšave z inflacijo.

Rast "očiščenih" odhodkov je bila 8,3-odstotna in se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 0,8 odstotne točke. "Letošnja rast je v največji meri posledica transferja v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zaradi visoke redne uskladitve pokojnin ter visoke rasti vplačil v proračunske sklade, zlasti zaradi ustanovitve sklada za obnovo," so zapisali.

Vpliv sanacije poplav in finančne napovedi za prihodnost 

Za sanacijo posledic poplav je bilo v prvih devetih mesecih izplačanih 277 milijonov evrov, od avgusta lani pa skupno 846 milijonov evrov. Največji del letošnje realizacije predstavljajo vzdrževanje vodotokov (110 milijonov evrov) in subvencije podjetjem (90 milijonov evrov). Poleg tega je bilo po razpoložljivih podatkih do konca avgusta v sklad za obnovo vplačanih 168 milijonov evrov, medtem ko izplačil iz sklada še ni bilo. Z vidika virov za sanacijo po poplavah je Evropska komisija avgusta Sloveniji odobrila še 328 milijonov evrov v okviru solidarnostnega sklada.

Za odpravo posledic draginje sta bila letos izplačana 102 milijona evrov, kjer pretežni del (88 milijonov evrov) predstavljajo nadomestila dobaviteljem električne energije in plina. V okviru boja proti covidu-19 pa je bilo letos iz državnega proračuna izplačanih še 12 milijonov evrov, od tega osem milijonov evrov za cepiva in cepljenje. Kot so še opozorili v fiskalnem svetu, je zakon o fiskalnem pravilu v neskladju s spremembami sistema ekonomskega upravljanja v EU, zato vloga fiskalnega sveta ob sprejemanju proračunskih dokumentov do spremembe tega zakona ni jasna. "Kljub temu bomo mnenje glede osnutka srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta skupaj z oceno predlogov državnega proračuna skladno z zakonom o javnih financah podali do 20. oktobra," so napovedali.

Novo na Metroplay: "Vse, kar vsakodnevno uporabljamo, je bila najprej ideja!" | Jure Korenč