M. P. | 1. 7. 2022, 09:34
Je človeška ribica res v nevarnosti?
Ima svetovni sloves, znanstveniki pa jo še vedno proučujejo. Eno od najbolj aktualnih vprašanj je, kako jo zaščititi, čemur bo v prihodnosti treba nameniti še več pozornosti! Kako?
Temu vprašanju je bil namenje tudi nedavni mednarodni posvet v Trstu, ki so ga poimenovali SOS Proteus. Na njem se je zbralo 93 raziskovalcev iz Italije, Slovenije, Češke, Nemčije, Madžarske in Hrvaške.
Raziskovalci so predstavili rezultate najnovejših raziskav o človeški ribici v zadnjem obdobju.
Proteus in podnebne spremembe
Posvet je bil realen pregled na področju raziskovanja in varstva proteusa v zadnjem obdobju, je povedal Gregor Aljančič iz jamskega laboratorija Tular.
Aljančič je posvet organiziral v sodelovanju z Edgardom Maurijem iz muzeja Speleovivarium Erwina Pichla, Nicolom Bressijem iz prirodoslovnega muzeja v Trstu, speleološkim društvom Adriatic in tržaško občino.
Kot je ocenil, je največji rezultat tokratnega posveta aktivacija italijanskih kolegov za raziskovanje in varstvo proteusa. Pri tem pa so bili še posebej navdušeni nad raziskovalci z univerze v Milanu, kjer proteusa doslej še niso podrobneje obravnavali.
Glavni poudarek raziskovanja ostaja v Sloveniji
Iz Slovenije je na posvet prišlo 13 prispevkov, ki so pozornost v veliki meri posvečali ukrepom za zaščito človeške ribice. Raziskovalci so sicer doslej prepoznali devet genetskih linij proteusa.
a great day, devoted to the #Proteus #Olm #SOSProteus meeting, glad to represent the work Lygophilia thank you for organising this dear team of @TularCaveLab (Gregor Aljančič) @titanetes, @LifeWatchERIC & Museo Civico Storia Naturale #Trieste pic.twitter.com/arHbdHHwq7
— robertina sebjanic (@roiiroiiro) May 22, 2022
Udeleženci so se med drugim strinjali, da bo v prihodnosti potrebno vzpostaviti več virtualnih bioloških laboratorijev za proučevanje te kraške posebnosti. Skupaj pa da bodo še vedno iskali dobre prakse zaščite proteusa.
Vsekakor bi bilo zelo dobro, da bi se v tovrstne projekte vključevale tudi državne institucije, menijo mnogi.
Kot je slišati od slovenskih poznavalcev, bi lahko bila ena od dobrih praks zaščite ogrožene vrste odstranjevanje jezov in drugih ovir iz rek, kot se je denimo izkazalo na primeru reke Reke.
Slovenski jamski "zmaj"
Človeška ribica je največja jamska žival na svetu in endemit podzemeljskih voda dinarskega krasa. Živi lahko več kot sto let in se pri tem skoraj nič ne postara.
Prvo omembo človeške ribice najdemo že v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske, kjer je Vajkard opisoval primerke kot mladiče zmaja, del lokalne folklorne zgodbe.
Prvi znanstveni opis človeške ribice, katerega je podal Joseph Nicolai Laurenti in ji tudi nadel znanstveno latinsko ime Proteus anguinus, je nastal leta 1768.
