Čeprav v Sloveniji večina bank zaračunava provizijo ob plačevanju položnic, pa v nekaterih drugih evropskih državah to ni stalna praksa.
Čeprav je plačevanje računov in preostalih položnic del osnovnih potrebščin vsakega prebivalca Slovenije, številne slovenske banke z redkimi izjemami še vedno zaračunavajo provizijo, ne glede na to, ali se plačilo opravi na bančnem okencu ali preko trajnika. Čeprav se številnim potrošnikom dodaten strošek ob plačevanju položnic zdi absurd, pa je to standardna praksa skoraj v vseh evropskih državah.
V Evropski uniji namreč ni enotne zakonodaje, ki bi bankam prepovedovala zaračunavanje provizije za plačila računov. Višina in prisotnost teh pa se razlikujeta med državami članicami in sta odvisni od državnih predpisov ter poslovnih politik posameznih bank.
Evropska zakonodaja prek Uredbe (ES) št. 924/2009 določa, da morajo biti provizije za čezmejna plačila v evrih znotraj EU enake kot za enaka nacionalna plačila v evrih. V praksi to pomeni, da banka za čezmejno plačilo v evrih ne sme zaračunavati višje provizije kot za enako plačilo znotraj iste države.
Čeprav zakonodaja ureja področje zaračunavanja provizij pri čezmejnih plačilih, pa ne moremo enako reči za področje urejanja višine provizij. Zakonodaja namreč ne določa natančnih zneskov provizij za posamezne bančne storitve, kot so plačila na bančnih okencih ali prek trajnikov. Višina teh je v rokah posameznih bankah in se lahko razlikuje glede na njihovo poslovno politiko ter morebitne predpise.
V Sloveniji provizija je, ponekod drugod pa ne
Slovenske banke običajno ob plačilu položnic zaračunavajo provizijo, predvsem pri plačilih na bančnih okencih in prek trajnikov, višina zneskov pa je lahko različna. Na primer plačilo računa prek elektronske banke je lahko brezplačno ali pa cenejše kot plačilo na bančnem okencu.
Pri plačilih prek spletne ali mobilne banke tako stranke pri NLB odštejejo dodatnih 0,40 evra, pri Addiko Bank pa so ta lahko brezplačna ali pa z minimalno provizijo. Na bančnem okencu je plačilo položnice 1,50 evra, pri Addiko Bank pa je to dražje kot elektronsko, natančna provizija pa je odvisna od vrste storitev.
V nekaterih državah, kot sta Danska in Nizozemska, pa so plačila računov pogosto brez provizij, saj je to vključeno v druge bančne storitve ali pa jih banke ne zaračunavajo posebej.
Politika zaračunavanja provizije odvisna od banke same
Ministrstvo za finance medtem odgovarja, da v skladu z načelom svobodne gospodarske pobude banke same določajo svojo poslovno politiko, torej tudi cenovno politiko, zato zakonsko poseganje v ustavno zagotovljeno načelo ni dopustno. Vodenje poslov oziroma določanje poslovne politike banke je v pristojnosti uprave, ki je samostojna in za to prevzema popolno odgovornost, nadzor nad poslovanjem bank pa je v rokah nadzornega sveta, ki je samostojen in neodvisen organ, so navedli na Predlagam vladi.
"Banke med drugim opravljajo tudi plačilne storitve, ki so podrobneje urejene v Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 – popr. in 102/20, v nadaljevanju: ZPlaSSIED). V skladu z ZPlaSSIED uporabnik plačilnih storitev in banka medsebojno razmerje uredita s pogodbo o plačilnih storitvah, med drugim v njej določita tudi nadomestila (provizije), ki jih bo banka zaračunala uporabniku za opravljanje plačilnih storitev. Banka mora uporabniku plačilnih storitev že pred sklenitvijo pogodbe posredovati podatke o nadomestilih, obrestnih merah in menjalnih tečajih, ki jih bo uporabljala pri izvajanju plačilnih storitev," so še pojasnili.
Zaradi različne cenovne politike posameznih bank je na trgu bančnih oziroma plačilnih storitev zagotovljena konkurenca med bankami. Tako imajo uporabniki možnost, da sklenejo pogodbo z banko, ki jim glede na njihove potrebe ponuja tudi najboljše pogoje.
Novo na Metroplay: "Videli smo, da bi umetna inteligenca lahko bila odličen pomočnik!"