Kurentovanja se je udeležila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar.
Letošnje že 65. Kurentovanje na Ptuju je danes doseglo vrhunec s tradicionalno mednarodno karnevalsko povorko, ki si jo je ogledalo več deset tisoč ljudi iz vse Slovenije in tujine. Ptujske ulice in trge je preplavil sprevod več tisoč karnevalskih mask in tradicionalnih likov, ki so pripovedovali zgodbe o preteklosti, prihodnosti in današnjem času.
Na karnevalski povorki se je skozi najstarejše slovensko mesto podalo 81 pustnih skupin oziroma 3250 udeležencev, od tega 41 skupin in društev z več kot 1100 kurenti in koranti, 21 drugih etnografskih skupin in društev s Ptuja in okolice, 17 karnevalskih skupin, med njimi tudi pet tujih iz Avstrije, Bolgarije, Francije, Belgije in Slovaške.
Na čelu povorke je bil še drugo leto zapored 19. princ karnevala Francesco Guffante, ptujski mestni sodnik in veletrgovec iz konca 15. stoletja. Čast princa, ki v času festivala prevzame oblast na Ptuju, je še drugo leto pripadla Marku Šamperlu, ki že od mladih nog v okviru društva Korant iz Spuhlje sodeluje pri ohranjanju etnografske dediščine.
Pred današnjo povorko je princ povedal, da mu s tolikšno podporo ljudi, kot se jih te dni zbira na Ptuju, ni težko vladati. "Tudi danes se že od jutra po mestu vijejo množice ljudi, ne le iz Slovenije, tudi iz tujine, kar kaže na to, kakšen pečat je Kurentovanje dalo našemu mestu," je dejal Šamperl, ki mu sicer mandat princa poteče ob letošnjem martinovem.
Princu so sledile domače in tuje maske na čelu s kurenti. Ob njih so bili kot ponavadi najbolj glasni pokači, ki so zavihali težke biče, spletene iz konopljinih vrvi in rafije, in z glasnimi poki oznanjali čas pustnega veseljačenja. Najbolj tradicionalni liki regije, ki so se tudi letos predstavljali, so še kopjaši, orači, ploharji, dornavski cigani, kurike in piceki, nagajivi medvedi in seveda znameniti lik "baba deda nosi".
Letošnje Kurentovanje sicer poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Nataše Pirc Musar, ki se je današnje karnevalske povorke, sicer nemaskirana, tudi udeležila. Kot je dejala, pustne maske odganjajo zimo, a tudi zlo. "Če sem lahko malce predrzna, naj zimo še nekoliko pustijo, zlo naj pa odženejo," je dodala Pirc Musar. Spomnila je, da so bili kurentovi obredi leta 2017 vpisani na Unescov seznam nesnovne dediščine, kar kaže na to, kako pomemben je dogodek ne le za Ptuj, pač pa za vso Slovenijo. Povorko si je ogledala tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Ptujska županja Nuška Gajšek, ki trenutno mestu sicer ne poveljuje, je zadovoljna z delom, ki ga opravlja trenutni princ, tako da bi pustno obdobje najraje podaljšala za nekaj mesecev. "A vsega lepega je enkrat konec, tako bo tudi letošnjega Kurentovanja, s katerim smo lahko zelo zadovoljni. Vse prireditve so bile zelo dobro obiskane," je povedala županja, ki je te dni tudi sama namaskirana. Kot je dodala, je vesela, da njeno mesto na pustno nedeljo postane slovenska prestolnica.
Po besedah direktorja mestnega javnega zavoda za kulturo, šport in turizem Matica Bera so veseli velikega obiska domačih in tujih gostov vse dni festivala. Da je te dni na Ptuju slišati številne tuje jezike, je po njegovem mnenju zlasti zasluga vpisa dogodka na Unescov seznam, s čimer so pridobili tudi evropsko veljavo. Sicer pa se z današnjim vrhuncem dogajanja pustni čas na Ptuju še ne končuje. Že v ponedeljek bo tam potekalo veliko karnevalsko srečanje vrtcev in šol, Kurentovanje pa se bo končalo v torek s pokopom pusta, ko večina Ptujčanov svoje službene obveznosti vselej zaključi že opoldne.
