Raziskali smo: se bo Kras 'pobiral' dlje časa, kot so se gozdovi, uničeni v žledu?

Na Krasu je pogorelo že več kot 3500 hektarov gozda, ognjene stihije pa še ni konec. Poleg gospodarske škode je požar povzročil izjemno škodo za biotsko raznovrstnost, tudi gozdne živali. Ogroženi so habitati redkih vrst, pojasni Boris Rantaša z Zavoda za gozdove Slovenije.

Obnova uničenega gozda bo po pričakovanjih strokovnjakov zahtevna, saj je Kras eno najbolj zahtevnih območij za obnovo gozdov v Sloveniji: zaradi zahtevnih razmer oziroma pogojev za rast sadik je uspešnost pogozdovanja na kraškem območju lahko nizka.

Sanacija gozda po požaru

Rantaša pove, da bodo morali v sanacijskem načrtu predvideti ukrepe za povečanje uspeha sadnje (kontejnerska sadnja, zalivanje).

"Obnova gozdov po požaru bo lahko trajala več oziroma več deset let, lahko tudi do sto let," je jasen.

Pove, da trenutno pripravljajo poročilo o požaru (groba ocena škode v gozdovih in popis stroškov izvedenih interventnih del) ter koordinirajo nadaljnja dela, ki so potrebna za sanacijo požara.

"V tej fazi gre predvsem za odvoz sečnih ostankov na zaščitnih posekah ob prometnicah, ki so bile narejene za zajezitev ognja," pojasni, da bi posušeni sečni ostanki (v kolikor jih ne bi odstranili), lahko postali vir goriva za nove gozdne požare. 

Načrtovali bodo tako obnovo s sadnjo kot naravno obnovo, a v tem trenutku o lokacijah in obsegu Rantaša še želi govoriti.

"Sanacijsko obnovo bomo določili v okviru izdelave načrta sanacije, ki ga moramo izdelati v roku dveh mesecev po škodnem dogodku. Glede na izjemno veliko površino požara bodo morali biti ukrepi premišljeni in karseda učinkoviti," pravi.

Se bo Kras 'pobiral' dlje časa, kot so se gozdovi, uničeni v žledu?

Zaradi žleda je bilo uničeno ogromno gozda v osrednji Sloveniji, seveda pa je bilo drugače: marsikje je bilo drevje popolnoma uničeno, nekje pa so bili poškodovani le vrhovi dreves. Potem je prišel še lubadar, dodatno je napadel iglavce in nekaj let smo imeli še sekundarno motnjo, ki pogosto sledi žledolomu in vetrolomu ali pa poškodbam gozda zaradi snega.

Vseeno pa so se poškodovani gozdovi obrasli, tudi zato, ker je bil organski del, tla oziroma surovi humus, relativno še ohranjen.

V požarih na Krasu pa je zgornja humusna plast zelo plitvih kraških tal praktično pogorela, njihova produktivnost se je močno zmanjšala in bo zaradi erozije v prihodnje zelo vprašljiva, pojasni Rantaša.

Kraški gozdovi 

Kraško območje je eno od bolj ranljivih območij Slovenije, ki je zelo občutljivo za degradacijo. Na razgaljenih skalovitih območjih prihaja do erozije tal, ki jo povzročajo močni vetrovi in nalivi. Posledično se izgubi možnost zadrževanja vode, vegetacija propada.

Gozdovi Krasa imajo večji ekološki kot gospodarski pomen. Ob podnebnih spremembah, ki smo jim priča, postaja vloga gozdov za Kras vse pomembnejša. "Zelo je pomembno, da Kras ostane zelen," je jasen Rantaša.

Naravne ujme puščajo negativne posledice na različne funkcije gozdov, torej storitve, ki jih gozdovi nudijo družbi oziroma ljudem.

Pogoreli gozdovi na primer slabše ščitijo kraška tla pred erozijo, slabše zadržujejo vodo, nimajo primernih habitatov za živalske vrste, poškodovan les je manj uporaben, so neprimerni za rekreacijske dejavnosti ...

"Veliko načinov uporabe teh gozdov zdaj ni na voljo," zaključi Rantaša.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice