Raziskali smo, zakaj v Sloveniji primanjkuje družinskih zdravnikov

Splošno znano je, da je v Sloveniji izredno težko dobiti osebnega družinskega zdravnika. Seznam aktivnih zdravnikov v splošnih ambulantah, otroških in šolskih dispanzerjih kaže, da v nekaterih mestih, začenši z Osrednjeslovensko regijo, ni osebnega zdravnika, ki bi sprejemal nove paciente. To potrjuje tudi iskalnik Sledilnik, ki nam omogoča hiter vpogled dostopnosti zdravnikov v naši bližini.

Mnogo zdravnikov je v času koronakrize prenehalo z delovnimi razmerji, novih družinskih zdravnikov ni, obstoječi pa ne zmorejo več sprejemati novih pacientov.

Pomanjkanje zanimanja za specializacijo iz družinske medicine

V Zdravstvenem domu Ljubljana smo preverili, kje tiči težava: "V Zdravstvenem domu Ljubljana se tako kot na ravni celotne države soočamo z znatnim pomanjkanjem specialistov družinske medicine, zaradi premajhnega zanimanja mladih zdravnikov za specializacijo iz družinske medicine."

Dejstvo je, da družinski zdravniki ne želijo več delati kot po tekočem traku, temveč želijo v celoti in popolnoma unovčiti znanje, ki jim ga je proces izobraževanja, vključno s specializacijo, nudil.

Iz Medicinske fakultete v Ljubljani pojasnjujejo, da so leta 2013 imeli 130 novih specializantov družinske medicine, leta 2014 jih je bilo 97, leta 2018 23, v študijskem letu 2021/2022 pa se je na spomladanskih 55 razpisanih mest za družinsko medicino prijavilo samo 21 mladih zdravnikov.

Govorili smo s študenti medicine

Po pogovoru s študenti medicine ti razkrivajo, da nezanimanje za specializacijo iz družinske medicine, izhaja predvsem iz tega, da ko si enkrat družinski zdravnik, težko napreduješ. Prav tako, mnogim študentom medicine, po vsaj šestih letih študija, ni cilj zgolj pisati napotnice za specializante, povijati rane … temveč bi si želeli bolj razgibanega dela v medicini. 

Obstajajo pa mnogi, ki jim je pestrost dela in neposreden stik z bolniki in njihovimi družinami všeč. Vendar spoznajo tudi, da je zdravnik v družinski medicini preobremenjen z mnogimi administrativnimi opravili.

Vidijo tudi, da zdravnik pogosto ne more sam odločati o načinu in organizaciji svojega dela, ampak jim to v precejšnji meri predpisujejo drugi. Zaradi vsega tega je v zadnjih letih močno upadel interes mladih zdravnikov za specializacijo družinske medicine.

Kako vzbuditi zanimanje?

Študenti medicine imajo v zadnjem letniku študija medicine predmet Družinska medicina – Primarno zdravstveno varstvo, kjer podrobno spoznajo delo v ambulanti družinske medicine. Razen tega se študentje srečajo z delom družinskega zdravnika tudi v nižjih letnikih pri predmetih Sporazumevanje, Stik z bolnikom, Motivacijske tehnike.

"S posodobljenim programom uvajamo še več možnosti, da bi se študenti seznanili z delom na tem področju," povedo iz Medicinske fakultete v Ljubljani.

Rešitev problema je mogoča le na sistemski ravni

Zdravstveni dom Ljubljana smo povprašali, kako bi to težavo lahko izkoreninili: "Prvi korak k temu cilju vidimo v manjši glavarini, kar je tudi, skupaj z manjšo administrativno obremenitvijo, eden od razlogov, da se ne odločajo za specializacijo na tem področju. Za rešitev problema bi bilo treba na sistemski ravni poskrbeti, da se bodo mladi zdravniki raje odločali za specializacijo iz družinske medicine."

Konkretni predlogi, ki jih je pripravila skupina predstavnikov stroke družinske medicine, vključujejo kratkoročne in srednjeročne ukrepe: 

• sprememba nekaterih členov zakonov, ki bi prenesli nekatera opravila z zdravnika družinske medicine na nekatere druge specialnosti in druge profile v zdravstvu,
• sprememba nekaterih členov Pravil ZZZS, ki bi odpravila nepotrebna administrativna opravila,
• sprememba finančnega modela financiranja osnovnega zdravstva in družinske medicine in plačevanje normativa,
• pooblastilo vrhu stroke družinske medicine, da bi bil enakopraven sogovornik politiki pri pripravi potrebnih sprememb za izboljšanje razmer tako kot to velja za druge klinične stroke,
• uvedba enotnega informacijskega sistema v družinski medicini,
• posebno stimuliranje mladih zdravnikov za delo v najbolj deficitarnih strokah,
• oblikovanje direktorata za družinsko medicino na ministrstvu za zdravje z ustreznim profilom zaposlenih, ki bi bili predani uvajanju spremembam, usklajenih s stroko družinske medicine,
• izboljšati pogoje v družinski medicini - prostori, oprema, kadri - za kar Evropska unija ponuja sredstva.

Predloge so objavili v članku v Zdravniškem vestniku in večkrat predstavili predstavnikom ministrstva za zdravje, ZZZS in parlamentarnim strankam ter odborom in tudi nekdanjemu premierju.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice