Pokojninska reforma: za upokojitev dovolj 40 let zavarovalne dobe

Vladna stran je s socialnimi partnerji neformalno začela pogovore o izhodiščih za pokojninsko reformo. Z njo želi zagotoviti vzdržnost pokojninskega sistema in blaginjo upokojencev ter povrniti zaupanje v pokojninski sistem. Zagotavlja, da bo za upokojitev zadostovalo 40 let zavarovalne dobe in do leta 2028 60 let starosti, so dejali po pogovoru.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je po pogovoru s socialnimi partnerji dejal, da želijo pripraviti pokojninski sistem za naslednjih 20 ali 30 let. Pred letom dni so ob predstavitvi takratnih izhodišč za reformo sicer napovedovali, da bo sprejeta do konca letošnjega leta, vendar je Feketija danes zatrdil, da bodo dajali prednost vsebini pred "kakršnim koli rokom, ki smo si ga sami zastavili ali ga je zastavil kdo drug".

Vsebine izhodišč ni želel predstavljati. "Pokojninski sistem je sklop toliko različnih parametrov in vidikov, tako da če izpostavim enega, je treba izpostaviti še vse ostale," je pojasnil. "To je tudi princip pogajanj - dokler ni dogovorjeno vse, ni dogovorjenega še nič," je dodal.

Na ministrstvu so glede upokojitvenih pogojev navedli, da bo starostni pogoj 60 let veljal do leta 2028, potem pa se bo začel zviševati po tri mesece na leto, dokler v letu 2035 ne doseže 62 let in pri tem ostane.

Na vprašanje novinarjev Feketiji, ali lahko zagotovi, da sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost ne bodo ogrožena, je odgovoril: "To bi pomenilo, da bi moral videti v prihodnost. A časovni vidik tu ni tisti, ki bi ogrozil sredstva iz načrta," je prepričan. "Tukaj absolutno nimamo nobenega časovnega pritiska. (...) Zaradi tega ne bomo ostali brez teh sredstev. Vprašanje je samo, kdaj jih bomo dobili," je dodal.

Po njegovih besedah niso predvideli drugih virov za financiranje pokojninskega sistema kot te, ki so že opredeljeni v sistemu, torej prispevki. "Ni pa to neposredno tema teksta zakonodajnih sprememb," je opomnil po srečanju, na katerem so sodelovali tudi predstavniki ministrstva za finance.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar je v predstavitvi pogleda delodajalske strani spomnil, da se ne strinjajo s predlogom, da bi se izenačili prispevni stopnji delodajalcev in delojemalcev. Glede na izhodišča bi se prispevna stopnja delodajalcev namreč zvišala. "Za dodatne odstotke torej nismo, se pa bomo pogovarjali," je zatrdil.

Za delodajalce je po njegovih navedbah pomemben tudi način, na katerega se delavec "počasi izklaplja iz dela", "kakšen je torej prehod iz dela v upokojitev". "Pomembno je, da je motivacija za nadaljnje delo tam, kjer je to delo smiselno. Da delavec torej tudi po izpolnjenih upokojitvenih pogojih nadaljuje delo, kadar je to volja obeh strani," je dodal.

"Zagotovo pa bo treba na nek način delati dlje časa, ker tudi kasneje vstopamo na trg dela," je spomnil. Aljoša Čeč iz vrst sindikatov je prvi odziv sindikatov na izhodišča, ki jih je vlada sprejela 24. aprila, napovedal za takrat, ko jih bodo obravnavali na svojih organih. Z vsebinskega vidika je izpostavil, da je za sindikate cilj doseči, da odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove znaša 70 odstotkov.

Ključno se mu sicer zdi, da začne delovati ekonomsko-socialni svet (ESS). Če bo začel delovati, naj bi to na ESS obravnavali na eni od prvih sej in takrat naj bi se začel tudi formalni postopek usklajevanja, je povedal. Postopki obravnave na ESS pa so "predpisani in urejeni".

Sicer pa je bil današnji pogovor po Smrekarjevih besedah korekten, "partnerji se spoštujemo med sabo, ni se nam težko pogovarjati", je dejal. A po njegovem opozorilu je pomembno, da določijo, kako bo deloval ekonomsko-socialni svet, "kako se bodo spoštovale volje različnih partnerjev in upoštevala stališča posameznega partnerja". Naslednji korak bo po njegovih besedah, da se dogovorijo, "kako se vrniti v ekonomsko-socialni svet", potem pa bi začeli postopek formalnih pogajanj o pokojninski reformi.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc