V Slovenijo prihaja skupina palestinskih otrok iz Gaze: "Ni še bila izumljena beseda, ki bi opisala to strahoto"

Oktobra na zdravljenje v Slovenijo prihaja skupina otrok iz Gaze, ki bodo v inštitutu Soča več kot mesec dni deležni rehabilitacije po amputacijah okončin, nekateri tudi po poškodbah hrbtenice. Slovenska karitas, ki izvaja projekt v sodelovanju s Fundacijo Danila Türka, hkrati namenja finančno pomoč 1000 razseljenim družinam v Gazi.Skupina osmih do desetih otrok iz Gaze, ki so zdaj že v Egiptu, bo na rehabilitaciji ostala 42 dni.

Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča (URI Soča) jih bodo oskrbeli s protezami, ortozami in drugimi medicinskimi pripomočki. Hkrati jim bodo z dodatnim programom omogočili psihosocialno pomoč in trenutke normalnosti, za katere so v opustošeni Gazi prikrajšani.

V času, ko ne potekajo terapije, bodo zanje pripravili delavnice, obisk gledališke skupine s konsekutivnim prevajanjem, ob koncih tedna pa načrtujejo izlete, je za STA povedala predsednica uprave Fundacije Danila Türka Mojca Seliškar Toš.

Fundacija je s pomočjo donacij med letoma 2009 in 2019 na rehabilitacijo v Slovenijo že pripeljala 207 palestinskih otrok in hkrati zagotovila izobraževanje za 32 zdravstvenih delavcev iz Gaze in z Zahodnega brega. Fizioterapevti, delovni terapevti in protetiki so po povratku v domovino obiskovali otroke, občasno nadaljevali terapije in jim pomagali pri pravilnem ravnanju s prejetimi medicinskimi pripomočki.

Zgodb iz preteklih skupin je toliko, kolikor je otrok, skupno pa jim je, da je večina otrok izgubila družinske člane, nekateri celo vse, je povedala Seliškar Toš, ki se še posebej spominja zgodbe fanta, ki je s prijatelji igral nogomet, ko se je zgodilo bombandiranje. Zaradi padca električnega daljnovoda je dobil hude opekline rok in nog, ki jih je bilo treba amputirati.

"Na URI Soča so zanj naredili posebej prilagojen invalidski voziček in ga naučili samostojnega presedanja z vozička na stol, posteljo, čeprav je imel roki amputirani nad komolcema, nogi pa eno pod kolenom in drugo nad njim. Prav tako se je naučil uporabljati usta za risanje, pisanje," je povedala.

Pri oskrbi tokratne skupine otrok je predvideno sodelovanje treh specialistk fizikalne in rehabilitacijske medicine ter fizioterapevtov, delovnih terapevtov, medicinskih sester, inženirjev ortotike in protetike in prostovoljcev, pa je za STA povedala predstojnica oddelka za rehabilitacijo na URI Soča Katja Groleger Sršen.

"V primeru amputacije v vojnih razmerah je posebej zahtevna predvsem izdelava protez in ortoz. Prav zaradi preteklega sodelovanja v tem in drugih podobnih projektih imamo s tem dovolj izkušenj," je pojasnila Groleger Sršen.

Seliškar Toš pa je opozorila, da gre tokrat za izjemno občutljivo situacijo, saj so otroci in njihovi spremljevalci zelo travmatizirani, trpljenje v Gazi je namreč popolnoma nepredstavljivo in neopisljivo.

"Pogosto rečem, da še ni bila izumljena beseda, ki bi lahko opisala to strahoto. V skoraj letu dni ni bilo storjenega nič, da bi genocid nad palestinskim ljudstvom zaustavili. V bistvu se ponavlja Srebrenica, kjer je bilo ubitih več kot 8000 ljudi, v Gazi pa je število ubitih do zdaj petkrat višje," je opozorila. Po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje je bilo poleg tega ranjenih najmanj 96.000 ljudi.

Po 7. oktobru se je popolnoma spremenil utečeni način humanitarnega dela

Sredstva za rehabilitacijo skupine otrok iz Gaze zagotavlja ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, strateški partner ministrstva je Slovenska karitas, ki pri izvajanju projekta sodeluje s Fundacijo Danila Türka. Drugi del projekta bo potekal v Gazi. Slovenska karitas bo v partnerstvu z lokalno Caritas Jerusalem zagotovila 937 notranje razseljenim družinam večnamensko denarno pomoč za enomesečno osnovno preživetje.

Prioriteta bodo družine z ženskami na čelu, saj se humanitarne razmere v Gazi še naprej slabšajo. Po oceni Svetovnega programa za hrano se kar 96 odstotkov prebivalstva spoprijema z akutno prehransko negotovostjo. Družine v Gazi si bodo lahko s pomočjo kupile osnovna živila, kot so moka, mleko, riž, leča, jedilno olje, kruh, konzerve, sveže sadje in zelenjava ter otroške formule.

Ti izdelki so še na voljo na lokalnih tržnicah, medtem ko velike trgovine ne delujejo. V Gazi je sicer najbolj zaželena hrana v konzervah, ker je večina prebivalstva razseljenega in stalno na poti, je za STA povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

"Predvsem cene zelenjave v Gazi so zelo visoke, to si redko kdo lahko privošči. Kilogram paradižnika danes stane 71 evrov, za primerjavo v Jeruzalemu stane štiri evre. Najcenejše med zelenjavo so kumare, 9,5 evra. Liter olja stane 14 evrov, prav toliko kilogram sladkorja. Kilogram riža in masla stane 12 evrov, kilogram leče sedem evrov," je navedla Lampe.

Izraelska okupacija in opustošenje Gaze po 7. oktobru lani sta popolnoma spremenili že utečeni način humanitarnega dela. "Soočamo se z drugimi težavami, kot je denimo veliko število vseh mogočih organizacij, ki zbirajo sredstva, obljubljajo pomoč nesrečnim Palestincem, zgodi pa se nič," je Seliškar Toš opozorila na enega od izzivov humanitarnega dela v Gazi.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču