Premier Golob o finančnih virih za obnovo: "Žrtvam poplav bodo pomagale slovenske banke"

Predsednik vlade Robert Golob je po ugibanjih, kako bo bančni sektor pomagal pri obnovi, napovedal uvedbo obdavčitve bilančne vsote bank. "V vsej Evropi se uvajajo nove obdavčitve, tudi Slovenija bo šla v to smer, najverjetneje v zakonu o obnovi in razvoju, kjer bo obdavčitev bank v višini 0,2 odstotka," je dejal v oddaji Odmevi na TVS.

Vsi vemo, da so banke danes na nek način zmagovalke, ne poplav, ampak zadnjih let, tudi z vidika ekstremnih dobičkov, je dejal Golob, ki se je v preteklih dneh s finančnim ministrom že pogovarjal z vodstvi bank o načinu, kako bi prispevale k sanaciji in obnovi prizadetih območij po katastrofalnih poplavah pred natanko mesecem dni.

"V tem trenutku se načrtuje, da bi bila nova obdavčitev bilančne vsote bank v višini 0,2 odstotka na eni strani nekaj, kar ne zamaje finančnega sistema Slovenije, na drugi strani pa pomeni pošten prispevek finančnega sektorja za obnovo in razvoj poplavljenih območij," je Golob dodatno pojasnil za oddajo 24 ur zvečer na POP TV in napovedal, da naj bi iz tega vira zbrali 100 milijonov letno oziroma v petih letih 500 milijonov evrov. Povedal je tudi, da bo Furs tistim, ki bodo imeli status prizadetih v poplavah, povrnil solidarnostni prispevek, če seveda ne bodo oddelali solidarnostnih sobot.

Golob je med uspeh te vlade uvrstil tudi začetek zvišanja obrestnih mer slovenskih bank na bančne depozite, ki se je zgodil po srečanju z bankirji. Danes te v Sloveniji niso več najnižje v Evropi, je poudaril. Ponovil je, da bo treba postrgati vse možne vire za zagotovitev ustrezne finančne konstrukcije za sanacijo in obnovo, pri čemer bodo po njegovih besedah z dividendno politiko pomagala tudi državna podjetja.

"Med 4,7 milijarde evrov, kolikor naj bi bilo neposredne škode, in 6,7 milijarde, kolikor naj bi namenili za obnovo in razvoj, torej dve milijardi, bomo vire iskali v zadolževanju," je dejal. Ena od oblik je zagotovo lahko izdaja dolgoročnih državnih obveznic, če bo to potrebno, ni pa to nujno, je poudaril.

Vsak evro za pomoč žrtvam bo javno razkrit

Po Golobovih ocenah bo prva uradna ocena škode znana v prihodnjih dneh. Doslej so dobili podatke od 110 občin, ki so sicer imele čas do 1. septembra, skoraj 70 te naloge še ni izpolnilo. "Podaljšali bomo rok, ampak to je res skrajni rok, do 5. septembra, do tedaj moramo imeti podatke. Šele takrat bomo lahko govorili o prvih predhodnih ocenah škode," je dejal in dodal, da imajo doslej s strani gospodarstva za 340 milijonov evrov vlog.

Posebej je opozoril na transparentnost porabe denarja in poudaril, da je v drugem interventnem zakonu jasna zaveza, da bo vsak evro, ki bo šel za intervencijo, sanacijo, obnovo in razvoj, javno razkrit. "Ne želimo, da bo kdorkoli špekuliral ali vnaprej razmišljal, da bi prišel do lahkega zaslužka," je dejal.

Predsednik vlade 🇸🇮 dr. Robert Golob: Ne želimo, da bi kdorkoli vnaprej razmišljal o tem, da lahko pride do lahkega zaslužka. @TVOdmevi

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 4, 2023

Klicni center za pomoč na številki 114 naj bi po Golobovih besedah začel delovati v sredo, vodil pa ga bo Andrej Šter. "V klicnem centru boste dobili informacije tako glede psihosocialne pomoči kot tudi, katere obrazce je treba izpolniti, da dobite povračilo ter do česa vse ste upravičeni. Ta center je za nas osnovna komunikacija s prizadetimi občani," je dejal Golob.

Premier dr. Robert Golob za #24urZvečer: Ker je veliko zmede v nekaterih občinah, želimo dati ljudem možnost, da se z vprašanji, dilemami in tudi strahovi obrnejo na številko 114. Klicni center bo začel z delom v sredo, vodil pa ga bo izkušen javni uslužbenec, gospod Andrej Šter. pic.twitter.com/4bsZYn4yt0

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 4, 2023

Aktualne reforme

Glede aktualnih reform je pojasnil, da potekajo z enakim tempom: v zdravstvu reforma, ki ostaja ključna prioriteta vlade, teče naprej, kar se tiče prenove plačnega sistema v javnem sektorju, pa so bila ta po njegovih besedah že večkrat prekinjena, zato verjame, da bodo znova stekla. Razhajanja so le, ali bodo tudi zaposleni v javnem sektorju razumeli, da so proračunske prioritete v letih 2023 in 2024 usmerjene k ljudem, ki so izgubili vse, je menil.

Ime novega ministra oziroma ministrice za zdravje naj bi bilo znano konec meseca, se pa v četrtek sestane strateški svet za zdravstvo, na katerem bo predstavljena časovnica in ukrepi v naslednjih mesecih. Ukrepe, kot je poudaril, pripravlja "stroka, ne vlada, ko bo znano, kateri so ti ukrepi, ki bodo šli v izvajanje, bomo o njih obvestili javnost".

Tudi glede imena novega generalnega direktorja policije je dejal, da je razpis odprt, odločitev pa bo padla po končanem postopku na uradniškem svetu.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču