Po šokantnem razkritju dejanj varnostnikov policistov, se je oglasil Golob – a z lažjo, trdi nekdanji šef policije

V javnosti je odjeknila novica, da so varnostniki policisti nepooblaščeno zbirali zasebne podatke o tožilki iz zadeve Kavaški klan, pa tudi o predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič. Poleg tega naj policija ne bi ukrepala, ko je sumljivo vozilo januarja zasledovalo vozila tožilke, tožilcev iz Bosne in Hercegovine in skesanca v zadevi Kavaški klan, ki je bil nato pred dnevi umorjen v Ljubljani, smo poročali. Omenjena tožilka je zoper državo vložila odškodninsko tožbo.

S policije so pojasnili, da so okoliščine tega dogodka preverjali, a ugotovitev ne morejo razkriti, ker bi lahko z razkritjem tajnih podatkov ogrozili življenje ali osebno varnost uslužbenca policije ali osebe, ki je sodelovala s policijo. Očitke, da naj bi na Centru za varovanje in zaščito prihajalo do zlorab prikritih metod dela, pa so na policiji zavrnili: "Odločno zanikamo, da bi policisti centra zbirali podatke zaradi poročanja vodstvu centra ali vodstvu policije ali celo izvajali prikrite preiskovalne ukrepe."

Reorganizacija Centra za varovanje in zaščito

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je zdaj izdal usmeritve za celovito reorganizacijo Centra za varovanje in zaščito, ki začnejo veljati nemudoma. Za izvedbo reorganizacije je zadolžen generalni direktor policije Senad Jušić. Poklukar je izdal tudi sklep o izvedbi izredne notranje revizije uporabe nastanitvenih kapacitet za varnostnike.

Temeljna naloga Centra za varovanje in zaščito Generalne policijske uprave je varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija. Za izvajanje svojih nalog je Center za varovanje in zaščito neposredno odgovoren generalnemu direktorju policije. "V letu 2024 je bilo delo centra medijsko izpostavljeno, zato so bili že opravljeni strokovni nadzori in notranjevarnostni postopki v policiji ter tudi izredni nadzor ministrstva za notranje zadeve, v katerih so bile ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti pri izvajanju policijskih nalog in pooblastil," so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.

Minister Poklukar je v luči novih medijskih objav in očitkov v javnosti zjutraj izdal usmeritve in obvezna navodila za reorganizacijo Centra za varovanje in zaščito, ki začnejo veljati nemudoma, so sporočili. Generalni direktor policije je dolžan izvesti celovito reorganizacijo Centra za varovanje in zaščito, ki mora vključevati spremembo organizacijske strukture, prenovljeno sistemizacijo delovnih mest in delovnih procesov. Zagotoviti mora učinkovito vodenje policijske enote in njenih morebitnih notranjeorganizacijskih enot, vzpostaviti učinkovit nadzor nad delom in odgovornost vseh uslužbencev za strokovno ter zakonito opravljanje delovnih nalog, so zapisali. Rok za realizacijo usmeritev je 1. april 2025, so dodali.

Zjutraj je minister izdal tudi sklep o izvedbi izredne notranje revizije zagotavljanja in uporabe nastanitvenih kapacitet za potrebe Centra za varovanje in zaščito. Cilj je izrek mnenja o pravilnosti zagotavljanja in uporabe nastanitvenih kapacitet za potrebe Centra za varovanje in zaščito, so še sporočili z notranjega ministrstva.

Robert Golob: "Na to situacijo sem opozarjal že več kot dve leti"

Premier Robert Golob je v odzivu na razkritja glede domnevnih nepravilnosti v Centru za varovanje in zaščito izpostavil, da sam že več kot dve leti opozarja na situacijo v centru ter da je na to opozarjal tedanjo ministrico Tatjano Bobnar in bivšega v. d. direktorja policije Boštjana Lindava. Nekdanji ministrici Bobnar očita, da tega ni želela urediti. "In danes sem v kazenski preiskavi, ker sem že pred dvema letoma opozarjal na to, kar danes vidi cela Slovenija," je ocenil Golob.

Lindav: "S premierjem se nikdar nisem pogovarjal o razmerah v Centru za varovanje in zaščito"

Nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav pa zanika očitke premierja, da je na razmere v Centru za varovanje in zaščito opozarjal tako Lindava kot tedanjo ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar. Odgovornost za nastalo situacijo v policiji bo premier med drugim moral iskati pri sebi, meni Lindav: "Ne vem, kakšni so razlogi, da predsednik vlade za vse težave, povezane s policijo, krivi mene, vendar je več kot očitno, da bo moral odgovornost za nastalo situacijo v policiji iskati pri trenutnem generalnemu direktorju policije, aktualnem ministru za notranje zadeve in nenazadnje pri sebi kot predsedniku vlade."

"Na tem mestu poudarjam, da se s premierjem Golobom nikoli nisem pogovarjal o razmerah v Centru za varovanje in zaščito," je povedal Lindav. Obe njuni srečanji je podrobno pojasnil v poročilu, ki ga je od njega zahteval "ta isti premier decembra 2022", pred parlamentarno preiskovalno komisijo in v postopku pred Komisijo za preprečevanje korupcije, je nanizal Lindav. "Predsednik vlade Robert Golob se je v kazenskem postopku po meni znanih podatkih znašel zaradi utemeljenega suma storitve uradno pregonljivih kaznivih dejanj in ne zato, ker naj bi opozarjal na nepravilnosti – na drugi strani pa je dejstvo, da sem sam že skoraj dve leti deležen diskreditacij in različnih postopkov, ker sem pričal o domnevnih nepravilnostih," je dodal Lindav.

Ob tem je poudaril, da je bil z mesta v. d. generalnega direktorja policije razrešen 23. februarja 2023, od 16. februarja letos pa je upokojen. "Tako že skoraj dve leti funkcijo generalnega direktorja policije opravlja človek, ki ga je za polni mandat na podlagi nezakonitega sklepa uradniškega sveta in na predlog ministra Boštjana Poklukarja imenovala vlada Roberta Goloba, ki to nezakonito stanje še vedno vzdržuje," se je obregnil tudi ob postopek imenovanja generalnega direktorja policije Senada Jušića.

Bobnarjeva: "Aktualni vodilni naj prenehajo s prelaganjem krivde"

Nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je prek odvetnika odločno zavrnila očitke premierja Roberta Goloba, da ni želela urediti razmer v Centru za varovanje in zaščito. "Odgovornost je na aktualnih vodilnih, ki naj vendarle prenehajo s prelaganjem krivde na ljudi, ki jih že dalj časa ni več v sistemu," je dejala.

Bobnarjeva od 14. decembra ni več ministrica za notranje zadeve, ministrstvo za notranje zadeve pa je vodila od junija do sredine decembra 2022. "V tem času je delovala strokovno in zakonito, skladno s predpisi. Pristojnost ministrstva v razmerju do policije je zakonsko točno določena," je zapisano v odzivu, ki jo je v imenu Bobnarjeve medijem posredoval njen odvetnik Luka Švab.

Že skoraj dve leti policijo vodi generalni direktor, "ki ga je za polni mandat na podlagi nezakonitega sklepa imenovala sedanja vlada", v tem času pa se je tudi vodstvo Centra za varovanje in zaščito že dvakrat zamenjalo, so zapisali. "Kriviti za situacijo, ki je bila predstavljena v Tarči, in tudi sicer za vse probleme in težave Tatjano Bobnar, ki že dve leti ni ministrica in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije, ki to tudi že skoraj dve leti ni več, je naravnost bizarno," še navajajo v odzivu. Odgovornost je tako na aktualnih vodilnih, "ki naj vendarle prenehajo s prelaganjem krivde na ljudi, ki jih že dalj časa ni več v sistemu".

Odzvala se je tudi na Golobovo pripombo, da je zaradi tega danes sam v kazenski preiskavi. Predkazenski postopek se vodi zaradi ugotovljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in je stvar pristojnih državnih organov, "ne Tatjane Bobnar", je pripomnil njen odvetnik.

Da je Tatjana Bobnar največja nasprotnica predsednika vlade, pa "je izjava, ki pa je sama po sebi zelo povedna", žogico premierju vrača odvetnik Bobnarjeve. Slednja ni nasprotnica nikogar, je pa odstopila z mesta ministrice, ker ni želela ravnati nezakonito, zato, da bi si ohranila ministrski položaj, so podčrtali v izjavi. "Vse ostalo je manipulacija in zavajanje ljudi," so sklenili.

Jušić: "O varovanju oseb v javnosti razpravljajo vsi, ki imajo vsaj malo časa, ne pa tudi znanja"

Generalni direktor policije Senad Jušić je očitke o nepravilnostih v Centru za varovanje in zaščito označil za zlonamerne. Neprimerno se mu zdi, da o varovanju oseb razpravljajo tisti, ki za to nimajo ustreznega znanja. Zanikal je razkrivanje zadeve Lindav in očitke, da je policist zbiral informacije o tožilki, ki jo je varoval.

Jušić je stopil pred medije po objavi očitkov, ki sta jih izrekla tožilka Specializiranega državnega tožilstva (SDT) in eden od policistov, zaposlen na centru za varovanje in zaščito. Znova je zatrdil, da je "ne glede na vse očitke in zlonamerne diskusije Center za varovanje in zaščito enota, ki je v mnogih primerih varovanih in ogroženih oseb dokazal strokovnost in profesionalnost pri izvedbi ukrepov varovanja". Po njegovih besedah je bilo "izraženih in izrečenih veliko neresnic, ki poskušajo diskreditirati policistke in policiste centra za varovanje in zaščito".

Na vprašanja, za kakšne neresnice gre, je dejal, da za trditve o tem, koliko in kaj je narobe v Centru za varovanje in zaščito in kako je z ocenjevanjem o ogroženosti. Zanikal je navedbe, da je na srečanju s tožilko, ki naj bi jo povabil tudi na večerjo, samoiniciativno kazal dokumente iz "zadeve Lindav". S tožilko se je večkrat sestal, pravi, "v prostorih policije ali v prostorih državnega tožilstva, sestanki so bili zelo korektni v povezavi z zagotavljanjem njene varnosti". Ostale okoliščine pa da se bodo "razčistile pred pristojnimi organi".

Zavrnil je tudi očitke, da je bil eden od policistov, ki so varovali tožilko, tja postavljen z nalogo zbiranja informacij o njenem zasebnem življenju. "Gre za policista, ki več kot 27 let opravlja profesionalno svojo nalogo pri varovanju domačih in tujih varovanih ali ogroženih oseb in te informacije in te navedbe pomenijo njegovo diskreditacijo," je dejal.

Potrdil je, da je od ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja dobil usmeritve za celovito reorganizacijo Centra za varovanje in zaščito. "V najkrajšem času se bomo usedli z vodstvom in zadevo realizirali v skladu s postavljenim rokovnikom. Ne gre za to, da bi uslužbenci Centra za varovanje in zaščito slabo opravljali svoje delo, pa vendarle so se časi spremenili in je potrebno iskati določene izboljšave in optimizacije," je pojasnil nadaljnje korake. Odprli bodo tudi zakon o organiziranosti in delu v policiji. Poklukarjeve poteze sicer ne vidi kot nezaupnice svojemu delu.

Izpostavil je še, da "javna razprava o varovanju konkretne osebe ne ogroža le njene varnosti, ampak ogroža varnost tudi drugih oseb, katerih varovanje izvaja slovenska policija". Tako mora policija za zagotovitev njihovega nemotenega dela in odločanja o zadevah omejiti pojasnjevanje svojih ukrepov. Ob tem pa je "neprimerno tudi, da o varovanju oseb v javnosti razpravljajo vsi, ki imajo vsaj malo časa, čeprav za to nimajo ustreznega znanja, ne poznajo dela policije, njihove interpretacije pa temeljijo na nekih pavšalnih ocenah in delnih ali celo napačnih informacijah", je bil kritičen.

Večkrat je izpostavil, da policija in državno tožilstvo "dobro sodelujeta, vodita odprt in spoštljiv dialog, sproti poteka tudi obveščanje glede zagotavljanja ukrepov za zagotavljanje varnosti ogroženim osebam". Ponovil je tudi, da varovanje tožilke ni bilo nikoli prekinjeno in da ne drži, da o ogroženosti varovanih in ogroženih oseb odloča posameznik. "Policija ima izdelan sistem, s katerim vrednotimo ogroženost teh oseb. Ta ni samovoljen, ampak temelji na pridobljenih podatkih in varnostnih ocenah," je dejal.