24. 6. 2022, 06:53 | Vir: STA
Robert Golob po zasedanju Evropskega sveta: "Ne, nisem razočaran. Zakaj bi bil?"
"Mislim, da je bil vseeno narejen pomemben premik na to temo, nenazadnje je bila opravljena zelo poglobljena razprava, trajala je kar nekaj ur," je povedal predsednik vlade.
Glede podelitve statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini je bil, kljub temu da ga še ni prejela, narejen pomemben premik, je poudaril slovenski premier Robert Golob.
Dodal je, da ni razočaran niti se ni prenaglil s predlogom, da bi BiH že na tem vrhu prejela status kandidatke.
Naredili pomemben premik
"Ne, nisem razočaran. Zakaj bi bil? Jaz mislim, da je bil vseeno narejen pomemben premik na to temo, nenazadnje je bila opravljena zelo poglobljena razprava, trajala je kar nekaj ur," je povedal premier v izjavi za novinarje po prvem dnevu svojega prvega zasedanja Evropskega sveta.
Po njegovem mnenju je prav, da je prišlo do tega, saj so po eni strani Bosno in Hercegovino potegnili iz neke vrste evropske pozabe, v kateri je bila dolga leta. Na drugi strani pa so tudi zastavili neko okvirno časovnico, v kateri se bo ta tema ponovno pojavila na Evropskem svetu in bodo nato prišli tudi do konkretne rešitve.
Kdaj bi lahko BiH prejela status kandidatke?
Naslednji korak bo po njegovih besedah poročilo Evropske komisije o izpolnjevanju 14 prednostnih nalog, določenih v mnenju komisije o kandidaturi BiH. V njem se bo osredotočila na tiste kriterije, ki so ključni za to, da bi lahko podelili kandidaturo.
To je po Golobovih besedah čisto tehnokratski pristop, ampak je isti, kot je bil uporabljen v primeru Ukrajine in Moldavije. Tako da je s tega vidika ta proceduralni pristop ustrezen, je ocenil premier.
Komisija bo poročilo predvidoma pripravila do oktobra, nakar se bo lahko bolje presojalo, kakšna bo resnična časovnica.
"Čisto možno je, da bo tudi že do konca letošnjega leta, ampak to ni odvisno ne od Slovenije niti ne Evropske komisije, ampak tudi od oblasti v Bosni in Hercegovini," je glede tega, kdaj bi lahko BiH dobila status kandidatke, pojasnil premier.
Največji nasprotnici sta Danska in Nizozemska
Medtem ko so nekatere države članice zagovarjale tovrsten tehnokratski pristop, so druge, med njimi Slovenija, želele dati sporočilo, da Zahodni Balkan ni pozabljen ali odrinjen na stran samo zaradi tega, ker v tem trenutku divja vojna v Ukrajini, je dejal.
Največja težava pri iskanju dogovora je bil ravno postopek, in ne sama ideja, da se BiH podeli status kandidatke. Temu je naklonjena večina držav članic. O tem, kdo je najbolj nasprotoval slovenskemu predlogu, premier ni želel govoriti.
So pa viri pri EU pojasnili, da sta Slovenijo na zasedanju najmočneje podprli Avstrija, pa tudi Hrvaška. Medtem ko sta največji nasprotnici tega pristopa Danska in Nizozemska.
Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev