Nasilje in incidenti v romskih skupnostih na Dolenjskem pripeljali do protesta: politiki so na nogah (FOTO)

V zadnjem času poročamo o številnih incidentih, nasilju in konflikti v romskih skupnostih. Najhuje je na Dolenjskem, padle so že mnoge obtožbe, da je tam "slovenski Teksas". Pred nekaj dnevi je tam celo prišlo do streljanja zaradi spora med romskimi družinami, skupila pa jo je mlajša deklica, saj jo je strel zadel v nogo.

Protest v Ribnici

V Ribnici so občani na shodu podprli župana Sama Pogorelca pri reševanju romskih vprašanj, po navedbah organizatorjev se jih je zbralo okrog 250. Župan se jim je zahvalil za podporo. Prizadeva si, da bi zakoni veljali za vse enako, zato razume stiske občanov, želi pa si tudi urejanja statusa Romov, predvsem njihove integracije, je pojasnil.

Kot je pojasnil eden od udeležencev shoda, občane najbolj moti to, da imajo Romi na njihovih parcelah postavljena naselja in zato do njih kot lastniki ne morejo dostopati, teh parcel urejati ali jih pregnati, "lahko samo plačujemo davke za to parcelo". Do zdaj so samo prosili, naj se ta problematika uredi, in veseli so, da se je župan "opogumil" in pristopil k reševanju. Upajo, da bo vlada spremenila zakone tako, da bodo veljali za vse enako, da se te črne gradnje podrejo in da bodo lastniki lahko dostopali do svojih zemljišč. Zaskrbljeni so tudi zaradi kriminala.

Pogorelc je dejal, da vesel podpore občanov. "Ni mi vseeno, v končni fazi tako za Rome kot tudi za drugo prebivalstvo," je dejal in dodal, da razume stiske ljudi.

Izpostavlja, da je potrebno začeti končno upoštevati ustavo, ki zagotavlja enakost pred zakonom. Tudi organizacije, kot sta Varuh človekovih pravic in Zagovornik načela enakosti, bi morale pri romskih vprašanjih narediti več, pravi.

Meni, da je treba potegniti konkretne poteze, predvsem to, da bo delo spet vrednota in da se zmanjšajo socialni transferji. Zakon bi morali po njegovem mnenju prevetriti tako, da bi za dva otroka imeli otroški dodatek, za vsakega naslednjega pa davčne olajšave, ki bi jih morali pogojevati s tem, da je vsaj en starš zaposlen.

Izpostavil je tudi nujnost obiskovanja vrtcev in šol za romske otroke, nujno pa je tudi izločiti kriminal. "V Sloveniji izgubljamo to, kar je bilo včasih vrednota, znanje, delo in medsebojno spoštovanje," je dejal.

Dovolj je ustanavljanja podskupin in govorjenja, da je treba strasti pomiriti in iti naprej, pravi. Od vlade pričakuje konkretne ukrepe, predvsem ministrstva za pravosodja, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za vzgojo in izobraževanje.

Politiki so na nogah

Politiki so na nogah. Medtem ko nekateri politiki te dogodke zlorabljajo za ustvarjanje vtisa, da Romi ogrožajo slovensko družbo, spodkopavajo moralni red in da je za ohranjanje varnosti nujno okrepiti represivne ukrepe, drugi skušajo situacijo umiriti tako, da se seznanjajo s problemom na terenu. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in generalni direktor policije Senad Jušić sta z županom Novega mesta Gregorjem Macedonijem in vodstvom tamkajšnje policijske uprave govorila o varnostnih razmerah v občini. Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je obiskala romsko naselje Pušča pri Murski Soboti.

19. septembra bo medresorska skupina za obravnavanje romske problematike imela sestanek v Škocjanu, na katerem naj bi iskali ukrepe v pristojnosti ministrstva za naravne vire in prostor, torej glede umeščanja romskih naselij in bivanjskih razmer. Hkrati bo pred Kulturnim domom potekal protestni shod civilnih iniciativ, ki zahtevajo aktivno vključitev v pripravo ukrepov za reševanje romskega vprašanja. 

Varnostni ukrepi v Novem mestu po oceni ministra Poklukarja in vodstva policije učinkujejo

Minister Poklukar in Jušić s stanjem varnosti še nista zadovoljna, gredo pa ukrepi v pravo smer, sta ocenila.  Poklukar je zagotovil, da delajo vse za vzpostavitev stanja na zadovoljivi stopnji. Policija tako nadaljuje s svojimi aktivnostmi, je dejal.

Poklukar je še pohvalil delo tamkajšnje policijske uprave in slovenske policije. Ocenil je, da dobro sodelujejo z novomeško občino in medobčinskim inšpektoratom.

Kot je dejal, Policijska uprava Novo mesto ni obremenjena le s kaznivimi dejanji oziroma romskim vprašanjem, ampak tudi z nezakonitimi migracijami in tihotapljenjem. "Policija je tista, ki zagotavlja varnost in red v državi, in to bomo počeli še naprej," je zagotovil minister.

"Občani in občanke, prebivalci Mestne občine Novo mesto so varni, policija to dnevno dokazuje s svojim proaktivnim delom," je zatrdil Jušić. "Policija se s tovrstno problematiko intenzivno ukvarja in se sistematično odziva na vse dogodke že od konca junija. Danes lahko zagotovim, da smo na pravi poti," je dejal.

Jušić je tudi poudaril aktivno vlogo vodij policijskih okolišev in pomembnost dveh policistov, pripadnikov romske skupnosti, na območju novomeške policijske uprave. "Razumeta jezik, kulturo in običaje ter sta izjemno dragocen vir informacij za delo slovenske policije in razumevanje tovrstne problematike," je ocenil.

Župan Novega mesta Gregor Macedoni pa je poudaril, da zgolj delo policije, ki se je ob nedavnih dogodkih v občini odzvala pravilno, romskega vprašanja ne bo rešilo. Odločevalce v Ljubljani je pozval, naj razumejo, da gre za zelo zahtevno vprašanje za več resorjev, h kateremu mora nemudoma pristopiti celotna vlada. Obsodil je napad na policiste in poudaril, da napad nanje pomeni napad na vse državljane.

Pirc Musarjeva na Pušči: "Represija je zadnji korak."

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je obiskala romsko naselje Pušča pri Murski Soboti. Kot je povedala predsednica, je želela obiskati Puščo, da se na lastne oči prepriča, kako tukaj romska skupnost sobiva z ostalimi prebivalci.

Ogledala si je tamkajšnjo enoto murskosoboškega vrtca ter se sestala s krajani. Ob tem je dejala, da je izobraževanje od majhnih korakov pomembno, tudi za sobivanje z drugimi. Brez tega napredka ne bo, "in tudi sobivanja ne, zato še enkrat poziv z moje strani – otroci v šolo in potem lahko tudi na drugem koncu Slovenije upamo na boljše čase".

Ena od osmih enot Vrtca Murska Sobota, enota Romano, deluje na Pušči že od leta 1962, ravnatelj je Borut Anželj. "Izjemno zadovoljna sem, da je vrtec tu na Pušči že od leta 1962 in to seveda danes kaže rezultate. 60 let kasneje je lahko ta skupnost vzor ne le ostalim romskim skupnostim po Sloveniji, ampak tudi marsikomu po svetu," je dejala. 

Kot je povedal ravnatelj, je vrtec na Pušči znan po tem, da so v njega vključeni tako romski kot neromski otroci. "Tukaj se je tako še posebej izkazovala simbioza med romskimi in neromskimi otroki." Trenutno sta v enoti Romano dve skupini, ki skupaj štejeta 20 otrok.

Predsednica je omenila tudi, da je na Dolenjskem več problemov med Romi in Neromi, zato si želi, da bi zgledi vlekli. "Danes sem tukaj, da Sloveniji pokažem, da se da in da bi se Romi od Romov lahko na Dolenjskem naučili zglednega sobivanja," je dejala. Ravnatelj Anželj ob tem opozoril: "Tudi to, da so tukaj drugačne razmere v odnosih med Romi in Neromi kot na Dolenjskem, je rezultat tega načrtnega sistematičnega dela, ki poteka že več kot 60 let."

Represija je vedno zadnja možnost, vsi pa se moramo zavedati, "da mora tudi romska skupnost vedeti, da poleg pravic, ki jih imajo, prihajajo tudi dolžnosti", je dejala predsednica. "Če se dolžnosti ne bomo zavedali, bodo problemi. Ampak z represijo ne bomo rešili težav, ki so mnogo globlje zakoreninjene, kot se morda na prvi pogled zdi," je dodala, da so zato nujno potrebne tudi sistemske politične rešitve, kar je poteza, ki jo mora narediti vlada.

Sociologi in pedagogi so zaskrbljeni

V Slovenskem sociološkem društvu in Slovenskem društvu pedagogov z zaskrbljenostjo spremljajo dogodke, povezane z romsko skupnostjo in medetničnimi odnosi na Dolenjskem: "Bolj kot sami prekrški in kazniva dejanja, ki so v zadnjem mesecu zaposlovali javnost v Sloveniji, zaskrbljenost vzbujajo medijski odzivi in odzivi političnih odločevalcev, ki so te dogodke zlorabili za ustvarjanje vtisa, da Romi dejansko in potencialno ogrožajo slovensko družbo."

Menijo, da so nedavni incidenti, nasilje in konflikti posledica dolgotrajnega zanemarjanja sistemskih rešitev za položaj romske skupnosti, na kar so opozarjali številni – od nevladnih organizacij do raziskovalcev na tem področju, pa tudi državnih organov, kot sta Zagovornik načela enakosti in Varuh človekovih pravic: "Zgodovinska izključenost, ne le v Sloveniji, ampak po vsej Evropi, otežen dostop do kakovostnega izobraževanja, ki priznava kulturne in jezikovne specifike romske skupnosti, ter omejen dostop do zaposlitve in drugih priložnosti ustvarjajo okoliščine, ki vodijo do napetosti in konfliktov."

Lokalne skupnosti, izobraževalne institucije, organe pregona in politične odločevalce pozivajo k strpnemu, konstruktivnemu dialogu in iskanju konkretnih rešitev. Ob tem poudarjajo, da morajo rešitve temeljiti na načelih strpnosti ter pravične in vključujoče družbe: "Vse druge, morda na videz všečne in hitre rešitve, ki temeljijo na represiji – še posebej v povezavi s šolskim prostorom in izobraževanjem – bodo neizogibno vodile v poglabljanje konfliktov in ohranjanje problema. To velja tudi za grožnje s silo, kaznovanjem in omejevanjem socialne države, ki jih ponavljajo iskalci hitrih rešitev." Spominjajo, da vse sociološke, pedagoške druge raziskave kažejo, da omejevanje socialne države vodi v negativne izide za najranljivejše skupine, med katere zagotovo sodijo tudi Romi, in posledično v negativne izide za celotno družbo.

Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del