Na novinarski konferenci v Ruski dači je potekala predstavitev fundacije Alma predsednice republike Nataše Pirc Musar.
V okviru projektov bodo naslavljali predvsem karierni razvoj mladih in medgeneracijsko sodelovanje, pri čemer pa se bodo povezovali z drugimi organizacijami za spremembe v družbi.
Fundacijo so predstavili doktor Aleš Musar, soustanovitelj fundacije; Anita Caruso, članica uprave fundacije Alma, magistrica Janez Pezelj, član uprave fundacije Alma; Ema Rogač Randl, operativna vodja projekta in Darinka Pavlič Kamien, predsednica uprave.
Začeli so s tem od kod je prišla ideja za fundacijo in kakšno je njeno poslanstvo. Aleš Musar je ob tem povedal: "Zamisel je stara leto in pol in se je porodila v času predsedniške kampanje, ko smo imeli veliko priložnosti za pogovore med vožnjami po Sloveniji. Takrat je predsednica tudi videla, da so določeni problemi, ki jih srečujemo vsepovsod po državi in jih ona kot predsednica ne more reševati. So namreč take narave, da je za njih prostovoljstvo najboljši odgovor."
Ob tem je izpostavil, da se namen fundacije izkazuje tudi iz njihovega gesla: zasnovati nekaj, kar bo prispevalo k reševanju problemov v Sloveniji in potem povezovati vse, ki lahko k temu s svojim prostovoljnim delom prispevajo. Dodal je še: "Kako pa se te zamisli odražajo, bo najbolj prikazano s prvimi projekti, ki smo jih že zasnovali."
Izpostavili so program Od Alje do Žana, Čuječa srca, budni umi, v okviru katerega se bodo povezali s šolami, na katerih bodo izvajali različne aktivnosti za psihosocialno pomoč mladih. Fundacija pri tem sodeluje s prostovoljnima organizacijama Zveza prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste-Polje in Slovensko filantropijo. Kot je v videu, ki so ga predvajali na konferenci, dejala predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin, so v ZPM neizmerno hvaležni za podporo vrha države pri naslavljanju duševnih stisk mladih. "Duševnih stisk med otroki in mladimi je vse več, duševno zdravje pa je temelj družbenega razvoja in družbene blaginje," je poudarila Ogulin.
Ema Rogač Randl, operativna vodja projekta je ob tem povedala: "Verjamem, da vsi spremljamo novice. Na tedenski ravni se pojavljajo naslovi, kot so samomor zaradi medvrstniškega nasilja, dijak pretepel mlajšega fanta, ki je pristal v bolnici, skupina deklet ustrahovala mlajše učenke, ... Vedno več je torej nasilja: tudi raziskave že obstajajo in statistika, ki se veže samo na Slovenijo, prestraši. Povečana je uporaba zdravil za duševne motnje: med mladimi do 20 let se je povečala za kar 48%. 28,4% procentov mladih doživlja psihosomatske simptome in 17% jih je razmišljajo ali razmišlja o samomoru. Prevalenca stresa med mladimi se je povečala za kar 110%, občutki osamljenosti pa za 67%. Poleg naštetega se med mladimi kaže trend narcizma."
Ob tem je dodala, da zgoraj navedeno statistiko dodatno potrjuje tudi opažanje terapevtov, ki v okviru ZPM projetka "Veriga dobrih ljudi" veliko časa preživijo na terenu z otroki in njihovimi starši. Nekaj ključnih opažanj je, da je med mladimi mogoče opaziti povečan občutek tesnobe, panike strahu, nemira in krivde. Opaženo je tudi povečanje samomorilnih misli, motnje hranjenja, ter porast uživanja alkohola in drugih substanc. Otroci ter mladostniki so vse pogosteje žrtev medvrstniškega nasilja, zasmehovanja in norčevanja, počutijo se osamljeni in izločeni. Vse pogosteje tudi poročajo o odtujenem odnosu s starši, zmožnosti manipulacije staršev in pomanjkanja podpore. Povečalo se je tudi nezaupanje do strokovnih inštitucij in postopkov ter bežanje v virtualni svet po rešitve. Razkorak med potrebami in razpoložljivimi viri na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov je zelo velik. V svetovalnem centru za otroke in mladostnike ter starše v Ljubljani, je čakalna doba za prvi pregled več kot dve leti.
Posledično je vedno več pobud s poudarkom na preventivnih dejavnostih in aktiviranju virov pomoči v naravnih življenjskih okoljih. "Cilj programa od A do Ž je razvijanje virov pomoči v okviru šole in aktiviranju prostovoljske pomoči za otroke. Z umeščanjem pomoči v šole, ta postane dosegljiva vsem otrokom, ki zaradi velikega pomanjkanja strokovnjakov, pa tudi zaradi drugih ovir in stigme, ne pridejo do potrebne pomoči. Razvijanje prostovoljnega dela aktivira številne vire pomoči za številne otroke, obenem pa vključevanje mladih v prostovoljno delo predstavlja najbolj učinkovito obliko socializacije, krepitev empatije in socializacije, ter spodbujanje mladih v družbeno dogajanje in k družbeni odgovornosti," še dodaja Rogač Randl.
Zagnali tudi projekt Vsaka zgodba šteje
V fundaciji so zagnali tudi medgeneracijski projekt Vsaka zgodba šteje, saj menijo, da so izkušnje in znanje preteklih generacij neprecenljiv vir za oblikovanje boljše prihodnosti. Napovedali so, da se bodo mladi iz lokalnih skupnostih povezali s starejšimi, ki jim bodo predstavljali zgodbe iz svoje mladosti. Mladi jih bodo zapisali in objavili, denimo v šolskih časopisih. V fundaciji želijo s tem projektom ohraniti dediščino in krepiti veščine mladih. "Naš projekt je zasnovan tako, da bi otroci obiskovali ostarele in osamljene," je dejal član uprave fundacije Janez Pezelj. Kot je izpostavil, je to pomembno v času, ko so otroci preveč zazrti v ekrane.
Predsednica uprave fundacije Darinka Pavlič Kamien je napovedala, da so bodo v fundaciji povezali tudi s socialno-vzgojnimi zavodi, domovi za starejše občane in domovi za upokojence, kjer primanjkuje osebja. "Soočajo se s pomanjkanjem sodelavcev, kar pomeni prazne postelje. Na drugi strani prosilci čakajo na sprejem in ustrezno oskrbo, domovi pa zaradi praznih postelj in manj prihodka slabo poslujejo," je dejala Darinka Pavlič Kamien. Kot je pri tem pojasnil Aleš Musar, so se pred tedni srečali z direktorji domov za starejše in predstavniki sindikatov. Med rešitvami za pomanjkanje kadrov so med drugim izpostavili pomoč upokojenih prostovoljcev z izkušnjami na tem področju.
Na konferenci so k sodelovanju povabili prostovoljce, ki bi bili denimo pripravljeni snovati in voditi projekti ter organizirati dogodke. Predvsem iščejo posameznike z izkušnjami in voljo do dela s starejšimi in mladimi. "Želimo vplivati na spremembe v družbi, ki presegajo eno samo generacijo. Želimo prispevati k oblikovanju zdrave, bolj optimistične družbe, ki vidi in je sposobna izkoristiti priložnosti za napredek, razvoj in rast," je dejala Darinka Pavlič Kamien.
