Ukrajinski begunci v Ljubljani priredili miren shod, tega so prekinili zvoki streljanja

V Ljubljani je 24. avgusta potekal dogodek, na katerem so ukrajinski begunci v Ljubljani obeležili svoj dan neodvisnosti. Na spletni strani Reddit je oseba zapisala, da je srečanje predčasno prekinil neprijavljen shod rusofilov, ki je predvajal rusko glasbo in zvoke streljanja. Oseba je zapisala, da policija kljub pozivom proti napadalcem ni ukrepala in jim mirno dopustila ustaviti prijavljen shod. 

Rusofili so sicer del skupine "Slovenija proti rusofobiji" - Facebook skupine, ki širi številne dezinformacije povezane z vojno v Ukrajini. Oseba ob tem zapiše, da širijo propagando, sovraštvo in laži, vsako leto pa naj bi tudi proslavljali napad 24. februarja 2022. Napadajo tudi vsak shod beguncev, ki so prišli iz Ukrajine. Oseba je izpostavila tudi, da naj bi bili v skupini velik del objav v skupini delo očitnih botov in AI-jev.

Skupina je na družbenih omrežjih tudi zares prisotna in opazimo lahko, da so trditve, ki jih opisuje oseba, utemeljene. Širjenje dezinformacij namreč lahko sicer rezultira v pretresljivih posledicah. Avgusta je namreč v Veliki Britaniji širjenje lažnih informacij pripeljalo do grozljivih izgredov. Tudi v omenjenem primeru lahko vidimo, da so napačne informacije že pripeljale do napadov na skupino ljudi, ki so organizirali prijavljen shod in imajo vso pravico protestirati.

Ob tem se pojavlja pomembno vprašanje: zakaj policija v takih primerih ne ukrepa? Podoben primer smo lahko opazili tudi v primeru shoda vaške straže, ki se je z baklami sprehodila po Ljubljani. Po Ljubljani se je tako sprehodilo 50 mladeničev, ki so vzklikali remigracija, nosili bakle, na Prešernovem trgu pa razprostrli mrtvaško lobanjo oziroma Totenkopf, kar je ime za divizijo SS, ki je bila najprej ustanovljena kot Hitlerjeva osebna straža in bila odgovorna za številne zločine, vodila je tudi koncentracijska taborišča. Tudi v predhodno opisanem primeru smo lahko videli, da je bila na dogodku prisotna policija, ki pa je shod le spremljala, ni pa posredovala. 

Včeraj smo v Ljubljani lahko videli tudi, kako so mladostniki s permanentnimi spreji Edding, ki povzročajo draženje oči, lahko pa povzročijo tudi zaspanost ali omotico, po Ljubljani sprejali mimoidoče mladostnike, ki so začeli obiskovati prve letnike srednjih šol. Na nas se je obrnila mama dijakinje, ki je povedala, da ji je hčerka zaupala, da je v centru težko dihala. Tudi tam je bila policija prisotna, vendar ni ukrepala. V katerem primeru torej policija pravzaprav posreduje? 

Kako odgovarja policija? 

Z vprašanji smo se obrnili na policijo. Tako odgovarjajo: "Policija ukrepa ob ugotovljenih in podanih vseh elementih prekrška nasilnega, drznega vedenja, med drugim tudi ob ustrezno podani izjavi oškodovanca." Kot je razumeti, torej opisani primeri niso ustrezali vsem elementom prekrška. 

Potrdili so tudi, da so 24. avgusta policisti Policijske uprave Ljubljana res opravili varovanje prijavljenega javnega shoda, ki je med 15. in 16. uro potekal na območju Ljubljane. Med varovanjem shoda so zaznali tudi spontano zbiranje nekaj posameznikov, ki so nasprotovali navedenemu shodu.

Svoje delovanje so pojasnili sledeče: "Na kraju ni bilo zaznano, da bi teh nekaj posameznikov oviralo prijavljen shod, da le ta ne bi mogel potekati po programu." V nadaljevanju so izpostavili: "Kljub temu so policisti na kraju opravili razgovore tako z vodjo prijavljenega shoda, kot s posamezniki, ki so se tam spontano zbrali, vendar pri tem kršitev niso zaznali."

V nadaljevanju izpostavljajo tudi: "Ob zavedanju legitimnosti shodov in pomena demokratičnosti in pluralnosti družbe smo pri načrtovanju ukrepov zasledovali usmeritve ministrice in ministra, glede proaktivne vloge države in posledično policije pri zagotavljanju pravice do mirnih protestov. Z izvedenimi ukrepi smo zagotavljali uresničevanje z ustavo zagotovljenih pravic do svobodnega izražanja ter do mirnega zbiranja in javnih zborovanj."

S prisotnostjo policistov na kraju, upoštevajoč sprotne varnostne razmere, smo ves čas shoda zagotavljali varno in učinkovito izvajanje policijskih nalog, tako pri varovanju javnega shoda, kot pri vzdrževanju javnega reda in miru, saj do kršitev kršitve javnega reda in miru ni prišlo.

Izpostavili so še: "Na splošno pojasnjujemo še, da so temeljne naloge policije zagotavljanje varnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države. Če je zbiranje mirno in udeleženci niso nasilni, mora policija pokazati določeno stopnjo tolerance, čeprav je shod neprijavljen ali zanj ni bilo pridobljeno dovoljenje (kadar se to zahteva) – toleranco mora pokazati ne le v zvezi z uporabo sile, ampak tudi pri nadziranju javnega shoda in kaznovanju ter drugačnem ukrepanju po shodu."

Ob koncu pa so izpostavili: "Obenem so - kot je poudarilo Ustavno sodišče RS - za pravico do mirnega zbiranja še posebej pomembni neorganizirani oziroma spontani shodi, katerih razvoj je omogočil tudi razvoj novih tehnologij in komunikacijskih kanalov. Spontani shodi so element zdrave demokracije, države pa morajo zagotoviti ustrezne in razumne ukrepe za njihovo omogočanje in varstvo, na enak način, kot to velja za vnaprej načrtovana zbiranja."

Opaziti je torej, da posredovanje v omenjenem primeru ni v pristojnosti policije, oziroma je potrebna ustrezna podana izjava oškodovanca. Kljub temu lahko nasilje, čeprav lahko ni fizično, pri ostalih vzbudi občutek strahu. Vidimo lahko torej, da so ukrajinski begunci s protestom, do katerega imajo vso pravico, po vsej verjetnosti zaradi nelagodja in strahu, zaključili.

Strah je lahko prisoten tudi pri ob pohodih vaške straže, ki jasno izražajo nacistične ideje, po poročanju bralke pa tudi pri mladostnikih, ki so bili včeraj prisotni v centru. Ukrepanje policije bi bilo v teh primerih zagotovo na mestu, bo pa do tega prišlo v primeru korenite spremembe zakonodaje. Zagotovo bi sicer marsikoga takšna sprememba pomirila. 

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc