Stanje v srednji Soški dolini je pretresljivo.
V srednji Soški dolini ljudje že leta zbolevajo in umirajo. Splošna zdravnica v Desklah Nevenka Mlinar je tako že januarja za STA opozorila na to, da je v dolini že dolgo prisotna epidemija bolezni zaradi azbesta, ki ji še ni videti konca.
Na perečo prolematiko sedaj ponovno opominja Inštitut 8. marec. Kot izpostavljajo domačini srednje Soške doline je namreč v 20 letih med njimi zbolelo ali umrlo več kot 2500 ljudi.
V inštitutu so izpostavili, da so raziskovalci z Univerze v Novi Gorici v sodelovanju z mednarodnimi raziskovalnimi centri izvedli pomembno študijo, kjer so merili koncentracije (in njihove vire) delcev PM10. Merilce so postavili na streho osnovne šole v Desklah, ki je od tovarne nekdanjega Salonita Anhovo (danes Alpacem) oddaljena približno kilometer.
In kaj so ugotovili? "Rezultati so pokazali, da so koncentracije v zimskih mesecih evropsko mejno dnevno vrednost 50 mikrogramov delcev na kubični meter zraka presegle trikrat!" V nadaljevanju izpostavljajo, da so med 10 zaznanimi viri, ki prispevajo k PM10, raziskovalci identificirali tudi cementni prah in vir, bogat s kloridi, ki sta redko zaznana v podobnih raziskavah.
Cementarna prispeva 17 % delcev PM10, pri čemer so zaznali izpuste, povezane s cementnim prahom, prometom (85 odstotkov tovornjakov je povezanih z delovanjem tovarne!) in stranskimi produkti proizvodnje. Ob koncu so dodali, da zgodbe Anhovcev niso samo statistična tragedija, temveč humanitarna in okoljska katastrofa.
"Takrat sem začela govoriti možu, da nekaj ni v redu"
Delili so tudi zapis Alenke, ki se je poročila v vas Gorenje Polje tik nad anhovskim dimnikom: "Leta 1980 sva z možem dobila hiško. Spomladi istega leta sem že pridno zasadila vrtiček. A ko sem začela pobirati prvi pridelek ... Na radiču ni bil prah, prah je bil z njim spojen! Hrskalo je pod zobmi.
Takrat sem začela govoriti možu, da nekaj ni v redu. Skozi pramene sonca, ki je sijalo skozi okna, sem videlak, kako je prah lebdel. V Salonitu je vsake toliko ven vrglo filtre in takrat je pobelilo vso okolico. In to si dihal. Takrat sem začela prvič razmišljati, kdo so ti, ki tako brezčutno počnejo kaj takega. Postalo mi je jasno, da tako ne gre več. Od tam smo odšli, ko se je rodil najin prvi otrok."
