Kupci na samopostrežnih blagajnah ob tehtanju izberejo cenejši izdelek, kot je v resnici tisti, ki ga kupujejo.
Nedavno smo poročali o tem, da se število kupcev, ki zlorabljajo samopostrežne blagajne, v tujini povečuje. Ena izmed najbolj pogostih prevar, ki so jo poimenovali kar "trik z bananami", se pojavlja predvsem pri sadju in zelenjavi, kjer kupci ob tehtanju izberejo cenejši izdelek, kot je v resnici tisti, ki ga kupujejo.
Zelo razširjen je primer, ko kupci vzamejo bio banane, pri plačilu pa izberejo cenejše običajne banane, saj tega nihče ne preveri.
Ker naj bi trgovci v Veliki Britaniji, kjer naj bi kar šest milijonov Britancev vsaj enkrat že zlorabilo tovrstne blagajne, zaradi tega že razmišljali o vrnitvi klasičnih, smo se odločili preveriti, kako je s tem pri nas, kjer samopostrežne blagajne najdemo v Sparovih, Mercatorjevih, od nedavnega pa tudi v Lidlovih trgovinah.
Vprašanje, ali razpolagajo s podatki glede tovrstnih goljufij v svojih trgovinah in kako se zaščitijo pred morebitnimi zlorabami, smo naslovili na vse tri trgovce.
Morda vas zanima tudi:
Pošteni slovenski kupci?
Pri podjetjih SPAR Slovenija in Mercator, kjer hujše težave, povezane s samopostrežnimi blagajnami, zanikajo. Slovenski kupci so torej po njihovih ugotovitvah očitno precej bolj pošteni od britanskih.
"Na splošno ne zaznavamo veliko goljufij, mogoče pride le do kakšne napake, ki se zgodi v naglici. Na hitrih blagajnah je ves čas prisotno naše osebje, ki kupcem ponuja pomoč in skrbi, da ne prihaja do nepravilnosti," so sporočili iz Spara.
Pri Mercatorju pa pravijo, da tehtanje izdelkov, recimo na oddelku sadje in zelenjava, pri njih poteka na način, ki temelji na zaupanju do kupca.
Nekateri stehtajo manj izdelkov, vzamejo pa jih več.
"Stehtano blago, ki je opremljeno s cenovko, ki jo kupec nalepi na vrečico, se preverja na običajni blagajni, na samopostrežnih blagajnah pa je tudi vedno prisoten naš zaposleni. Trgovine s samopostrežnimi blagajnami pa so tudi opremljene z video nadzori. Izvajamo pa tudi nadzor kupcev na drugačne načine, ki pa jih ne bomo razkrivali, tudi zaradi preprečevanja kraj," razložijo.
Manke ugotavljajo na inventurah. "Če bi zaznali povišanje mankov, bi seveda ustrezno ukrepali. Vsekakor pa smo prepričani, da prevladujoča večina naših kupcev ravna pošteno," zaključujejo.
Malo drugače pa so nam odgovorili pri podjetju Lidl Slovenija. Dejali so namreč, da se letno srečujejo z nekaj sto primeri tako imenovane bagatelne kriminalitete, torej s tatvinami predmetov manjše vrednosti.
"Na hitrih blagajnah imamo vzpostavljen varovalni sistem, ki lahko zazna morebitne manipulacije, s katerimi se srečujemo občasno. Zaposlene z rednimi izobraževanji usposabljamo o tem, kako postopati v takih primerih; tudi sicer vsako tatvino vzamemo skrajno resno in jo prijavimo policiji, s katero uspešno sodelujemo," so še povedali.
Novo na Metroplay: Ines Erbus o avtoimuni bolezni, ljubezni do hrvaščine in potovanjih