Razvpita Štajerka, ki že leta javno prebira slovensko zakonodajo, pri izvrševanju pomembnega člena ustave ne želi sodelovati.
Teoretičarka zarot Saša Petek, ki je znana tudi po tem, da je v nagovorih svojim sledilcem več let neprestano brala nakatere člene iz slovenske ustave in jih spodbujala naj uveljavljajo svoje ustavne pravice, zdaj na svojem Facebooku ljudi paradoksalno poziva, naj ne izpolnijo svoje ustavne pravice in se ne udeležijo prihajajočih evropskih volitev in referendumov, ki bodo v nedeljo 9. junija.
Nespoštovanje 3. člena slovenske ustave
V naši državi verjetno ni nikogar, ki bi tolikokrat kot Petkova javno prebral 3. člen Ustave Republike Slovenije, ki pravi: "Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe" in "V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno".
Pred vstopom v Evropsko unijo je sicer morala Slovenija spremeniti svojo ustavo in je dodala 3.a člen, ki "določa, da se pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Republika Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic (torej tudi EU), v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij", je zapisano na spletni strani slovenske vlade. Evropska unija ima lastno zakonodajno in izvršno oblast, pa tudi neodvisno sodstvo.
Čeprav Saša Petek in njeni neomajni sledilci spadajo med ljudi, ki s trenutno izvoljenimi politiki, naj sedijo v slovenskem ali evropskem parlamentu, niso zadovoljni in to tudi jasno izražajo, postaja očitno, da pri izbiri političnih predstavnikov ljudstva na način, kot to veleva ustava, ne želijo sodelovati. Ker izbiro s tem prepustijo vsem ostalim volilnim upravičencem, je toliko bolj nenavadno, da z njihove strani kasneje letijo najglasnejše, mestoma pa celo bizarne in močno pretirane kritike.
Da se volitev ne udeležuje, je Petkova med svojimi oddajanji v živo že izjavila tudi v preteklosti.
Nerazumevanje člena, ki ga tolikokrat prebira
Tokrat je k podobnemu ravnanju pozvala v svoji objavi na Facebooku: "Svoje svobode tisti, ki smo že zdavnaj naredili spremembo sebe, ne bomo nikomur niti dali, še manj prodali," je zapisala Petkova in s tem očitno ciljala na prihajajoče volitve, saj je nadaljevala: "Zato nam je jasno, da s tem, ko 9. junija ne gremo volit, nismo nikomur dali, da odloča za nas. O nas bi odločali ravno tedaj, če bi na volitve šli."
Žal pa se je znova izkazalo, da Saša Petek očitno ne razume, kako deluje slovenska ustavna demokracija. Ravno zato, ker se sama ne udeležuje volitev, prepusti drugim, da odločajo namesto nje, izvoljeni predstavniki, pa nato delujejo tudi v njenem imenu. In ne le to. S tem, ko se ne bo udeležila junijskih volitev, se bo odpovedala tako posrednemu kot neposrednemu izvrševanju oblasti iz 3. člena ustave. Posrednemu z neudeležbo na volitvah, neposrednemu pa z neudeležbo na referendumih.
Tudi pojoči major poziva k neudeležbi na volitvah
Podobno kot Petkova svoje sledilce poziva tudi njen bivši kompanjon - kontroverzni nekdanji major slovenske vojske Ladislav Troha - ki, kot pravi sam, to počne s ciljem, da bi bila udeležba na volitvah čim manjša, s tem pa naj bi bila vprašljiva njihova legitimnost. "Če se ne udeležimo, jim vsaj legitimnost, kredibilnost in sploh legalnost zbijemo v podn," je zapisal na Facebooku.
Pri državnozborskih volitvah sicer res neformalno velja, da je legitimnost izvoljene oblasti vprašljiva, če se volitev udeleži manj kot polovica volilnih upravičencev, kar se pri nas še ni zgodilo. Temu smo se še najbolj približali leta 2014, ko je na volitvah glasovalo 51,73 odstotkov volilnih upravičencev.
K neudeležbi na evropskih volitvah poziva tudi Ladislav Troha.
Udeležba na evropskih volitvah večkrat pod 50 odstotkov
Pri evropskih volitvah je situacija nekoliko drugačna, ko smo izbirali evropske poslance, volilna udeležba v Sloveniji namreč še nikoli ni presegla 30 odstotkov. Kljub temu pa je bila skupna volilna udeležba v vseh državah na zadnjih evropskih volitvah 50,66 odstotkov, kar potrjuje njihovo legitimnost. Kljub temu pa je res, da bila volilna udeležba na evropskih volitvah v preteklosti večkrat pod 50 odstotki.
Rekordno nizka volilna udeležba je bila leta 2014, ko je v vseh državah skupaj glasovalo 42,6 odstotkov volilnih upravičencev. Takrat so se tudi dejansko postavljala vprašanja o legitimnosti volitev. V evropskem parlamentu sicer predstavniki 27 držav delujejo v imenu 450 milijonov ljudi. Slovenija ima v njem osem poslancev.
Na tokratnih evropskih volitvah je sicer predvsem zaradi sočasnih posvetovalnih referendumov pričakovati, da bo udeležba vsaj za nekaj odstotokov višja, kot bi bila sicer. V vsakem primeru pa bodo, tako kot doslej, v evropski parlament prišli tisti kandidati, ki jih bo izvolila večina volilnih udeležencev.
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem