Savinjčane mineva potrpljenje: kdaj bodo izvedeli, ali se morajo preseliti?

Prebivalci območij v Savinjski dolini, ki jim je avgustovska ujma poškodovala bivalne objekte, npr. v Strugah in Letušu, bodo odgovore, ali naj objekte obnavljajo ali pa se bodo selili, dobili v dveh tednih, je napovedal državni sekretar Boštjan Šefic. Zakon o obnovi še usklajujejo, predvideno je, da bodo ukrepi razporejeni v obdobju pet let.

V naslednjih dveh tednih bo prioriteta vladne službe za obnovo po poplavah pomoč fizičnim osebam, predvsem kar se tiče obnove stanovanjskih objektov. "Pred nami so nekatere zelo zahtevne odločitve, ki jih bomo oblikovali in sprejeli skupaj z občinskimi vodstvi in jih tudi predstavili občankam in občanom," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal vodja te službe Šefic.

Potrdil je, da se to nanaša tudi na območje naselja Struge, ki ga ogroža velik usad, precej hiš pa je poškodovanih, tako da ljudje zahtevajo odgovore, ali naj hiše obnavljajo. "Z občino moramo še definirati nekatere postopke. Nato bomo opravili pogovore s krajani in opredelili nadaljnje korake," je povedal Šefic.

Tudi glede občine Braslovče, kjer je med drugim vprašanje morebitne preselitve dela naselja Letuš, naj bi bilo več znanega v naslednjih dve tednih. S problematiko so seznanjeni, poznajo predlog župana glede morebitne selitve, pridobili so mnenja stroke, je povedal Šefic in dodal, da bo to gotovo tudi tema sobotnega obiska vlade v savinjski regiji.

Postopke za morebitne nadomestitvene gradnje bo opredelil zakon o obnovi v razvoju, glede katerega še potekajo določena usklajevanja. Pomembno bo predvsem poiskati primerna zemljišča, jih komunalno opremiti in pripraviti načrte za gradnjo. Kot je dejal Šefic, bo predvidoma možnih več tipov gradnje, odvisno od posameznega območja, da bi zadostili razmeroma širokemu krogu ljudi.

Ljudje želijo hitre odgovore

Predvideni so tudi postopki za primere, ko bi se ljudje odločili, da bodo sami reševali to težavo, ko bi bili zainteresirani samo za določeno obdobje najema ali pa ko bi se odločili za trajno preselitev na novo lokacijo. "Cilj je zagotoviti varnost ljudem, ki živijo na teh območjih, pripraviti ustrezne alternative, opredeliti roke in se dogovoriti o tem, kako bomo tudi te ukrepe izpeljali," je dejal Šefic.

Dodal je, da razume, da želijo ljudje, ki jim grozijo plazovi ali morebitne nove poplave, hitre odgovore, in napovedal, da bo državna tehnična pisarna intenzivno nadaljevala s pregledom objektov fizičnih oseb.

Z delovnim gradivom zakona o obnovi se je vlada minuli teden že seznanila in je naložila nekaterim ministrstvom, da nadgradijo nekatera vprašanja, npr. glede nadomestitvenih gradenj, rokov za sprejemanje odločitev, morebitnih dodatnih ukrepov za pomoč, je dejal.

Zakon naj bi veljal pet let

Predvideno je, da bo zakon veljal pet let. Med drugim naj bi opredelil postopke za nadomestne gradnje bivalnih objektov, pomoč kmetom in nadomestne kmetije, opredelil ravnanje z naplavinami in muljem, tudi nekatere protipoplavne ukrepe in gradnjo npr. trajnih mostov, kjer so sedaj začasne rešitve.

Šefic je dejal, da bodo izdatki razporejeni v petletnem obdobju. Točna finančna konstrukcija se še postavlja, je dejal, šlo bo pa za kombinacijo različnih virov, med drugim proračunskih in različnih evropskih (kohezijska, iz sklada za okrevanje in odpornost in solidarnostnega sklada EU). Na voljo bodo povratna in nepovratna sredstva po različnih shemah za prebivalstvo in gospodarstvo.

Ob kritikah vlade, da ukrepa prepočasi, so se odločili, da bodo opravljeno delo tedensko predstavljali na novinarskih konferencah. Od danes je na voljo spletni pregledovalnik delovišč na vodotokih. Kot je povedala direktorica Direkcije RS za vode Neža Kodre, izredni ukrepi na vodotokih, s katerimi so začeli praktično takoj po ujmi, še vedno intenzivno potekajo. Prioriteta je še vedno vzpostavitev pretočnosti vodotokov, kar zajema med drugim odstranjevanje plavja in stabilizacijo poškodovanih delov brežin

Do danes so v okviru izrednih ukrepov na vodotokih zaključili delo na 466 deloviščih za 33 kilometrov vodotokov, ponekod je šlo za izredno zahtevna dela, saj je bilo treba strugo prestaviti tudi za več deset metrov, je povedala. Trenutno dela potekajo na 206 deloviščih, na terenu je okrog 1000 delovnih strojev s strojniki in še 500 dodatnih delavcev.

V pregledovalniku na naslovu poplave2023.evode.si je mogoče na zemljevidu Slovenije pogledati, točno na katerih območjih in kakšna dela so bila izvedena ter kje in kakšna dela trenutno potekajo. Podatke bodo osveževali dnevno. Za izredne ukrepe na vodotokih je bilo iz proračuna odobrenih 47 milijonov evrov, od tega so doslej za te ukrepe namenili 15,5 milijona evrov.

Iz državnega proračuna je bilo doslej za pomoč po poplavah in plazovih namenjenih 10 milijonov evrov Rdečemu križu in Karitas, 18,1 milijona evrov izredne socialne pomoči (in še za 11,2 milijona evrov je čakajočih izplačil), 14,1 milijona evrov izplačanih interventnih stroškov za 138 občin (še za 95 milijonov evrov je čakajočih izplačil), 76,1 milijona evrov predplačil za škodo na občinski infrastrukturi (še za 145,9 milijona evrov je čakajočih izplačil) in za 31,8 milijona evrov predplačila za škodo v gospodarstvu.