Če vlada ne bo sprejela ukrepov, bodo nekateri energenti kmalu občutno dražji. Kakšne so napovedi?
Vlada je z uredbo še za tri mesece podaljšala veljavnost znižanih trošarin na energente, in sicer na elektriko ter pogonska goriva, kurilno olje in zemeljski plin za ogrevanje. Znižane trošarine, ki so del ukrepov za blažitev posledic energetske draginje za prebivalstvo in podjetja, bodo tako v veljavi do 31. julija.
Vlada podaljšala nekatere ukrepe
Znižanje trošarin, ki je začelo veljati 1. februarja, je bilo del energetskega paketa za omilitev posledic podražitve cen energentov, katerega del je bilo tudi nekaj zakonsko določenih ukrepov, na primer izplačilo solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov najbolj ranljivim skupinam prebivalstva, znižanje omrežnine ter finančna pomoč podjetjem, zlasti energetsko intenzivnim. Pozneje je vlada določila še regulirane cene 95-oktanskega bencina in dizla, tako v maloprodaji kot v veleprodaji.
Vlada se je za zdaj odločila za en mesec podaljšati regulacijo cen kurilnega olja, zdaj pa je še za tri mesece ohranila tudi znižane trošarine. "Tako poskušamo tudi na področju davčne politike reševati stiske prebivalstva in gospodarstva zaradi visokih cen nafte," so v sporočilu po seji vlade zapisali na finančnem ministrstvu.
Trenutno veljavne trošarine, ki tako ostajajo nespremenjene do konca julija, znašajo za bencine 0,359 evra za liter, za dizel 0,330 evra za liter, za kurilno olje 0,07875 evra za liter in za zemeljski plin za gorivo za ogrevanje 0,855 evra za megavatno uro.
Bencin in elektrika morda kmalu dražja
Če do konca tega meseca vlada ne bo podaljšala regulacije cen večine pogonskih goriv, se bodo ta po napovedih prihodnji teden podražila. Pri časniku Finance so v torek ocenili, da bi lahko, če vlada regulacije ne bo podaljšala, cena bencina 1. maja presegla 1,60 evra za liter. Cena dizla bi glede na podaljšanje obdobja znižanih trošarin medtem lahko znašala 1,82 evra.
Nespremenjena bo do konca julija ostala tudi trošarina za elektriko, ki se je s februarjem znižala za polovico, s 3,05 evra na MWh na 1,525 evra na MWh za prvo, drugo in tretjo stopnjo odjema električne energije ter z 1,80 evra na MWh na 0,90 evra na MWh za četrto stopnjo odjema.
A če vlada ne bo sprejela novih ukrepov, s katerimi bi občutneje posegla v končne cene elektrike, kot je to storila z začasno zamrznitvijo plačevanja omrežnine in prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, bodo računi za maj spet višji. Ukrep namreč velja do konca aprila.
Janša napovedal ukrepanje glede cen elektrike
Na ministrstvu za infrastrukturo v torek na vprašanja, ali je predvideno kakšno ukrepanje za znižanje učinka dragih energentov in električne energije po izteku omenjenih obdobij, niso odgovorili. Predsednik vlade Janez Janša je medtem pred dnevi napovedal, da bo vlada glede cen elektrike ukrepala, dokler ne bodo nižje po spremembi evropske formule za izračun cen, sredstva pa da bodo prerazporedili iz elektropodjetij.
"Sredstva za financiranje te vrzeli bomo vzeli iz viškov, ki se ustvarjajo, ko slovenski proizvajalci električne energije to energijo zaračunavajo po višji ceni. Glede na to, da gre v glavnem za državna podjetja, bomo ta sredstva preusmerjali. Tako da vlada bo intervenirala, dokler bo treba," je ob obisku vlade v južnem delu osrednjeslovenske regije dejal Janša.