"Mladi fantje v 21. stoletju ponosno zagovarjajo spolne stereotipe iz 19. stoletja, malo starejši med njimi pa delajo slabe oglase," pravi strokovnjak za marketing.
Pisalo se je leto 1995 in Saša Dragaš oziroma Sasha je v skladbi Vrtnar med drugim prepeval: "Ej, ne mor’m v’rjet, da nekdo slabo zaliva tak cvet. Če je nekdo slab gospodar, rešuje ga dob’r vrtnar. Zato odpri svoj cvet, dovolj sem že ogret, kot struna sem napet."
Dvoumna popevka je postala hit, ki ga Sasha, ki ga je iz pevskih odneslo v bolj kalne vode, ni nikoli več ponovil. A ostaja v kolektivni zavesti in čisto mogoče, da so se nad njim navduševali tudi pri spletni trgovini Vrtnarski center, za katero stoji Gozdno gospodarstvo Novo mesto. Na dan so namreč prišli z oglasom, ki "zapuščen vrt" povezuje z ženskimi intimnimi predeli.
Kot smo poročali, so se na sporno vsebino plakata že odzvale višje instance, denimo novomeška višja medijska šola, s katere so v Dolenjski list poslali uradni odziv, da je sporočilo plakata spolno stereotipno in žensko prikazuje zgolj kot spolni objekt, doletela pa ga je tudi prijava na oglaševalsko zbornico.
Slab zgled za otroke
Toda kaj ko ne gre za osamljen primer: prestopanje meja v oglaševanju in poseganje na polje seksizma ter seksualne eksplicitnosti je, vsaj zdi se tako, v zadnjem času v porastu. Najbolj odmeven primer so plakati "Daj ga v usta!", ki so se po Ljubljani in okolici najprej pojavili brez dodatnih pojasnil, šele potem je postalo jasno, da gre za oglase za novo restavracijo s takosi Taquerio Unomás. Takrat so vulgarnim namigom na plakatih dodali stavek: "Takos, seveda!"
Ob kampanji se je marsikomu obrnil želodec in prisegel si je, da se v omenjeno restavracijo kljub kakovosti takosov ne bo več odpravil. Je mogoče, da se mora uveljavljeni akter na kulinarični sceni, ne nazadnje gre za ustanovitelja verige HoodBurger, ki že ima več kot zvesto občinstvo, za pridobivanje novih strank spuščati tako nizko?
Morda vas zanima tudi:
O neprimernosti teh plakatov je bilo mogoče prebrati več razprav na družbenih omrežjih, mnoge je skrbelo tudi, da so plakati postavljeni na točkah, kjer ne uidejo niti radovednim otroškim očem.
Tudi ta slogan je doletela prijava na oglaševalsko zbornico, ki naj bi presodilo, da oglas ni v skladu z določili oglaševalskega kodeksa, vendar so nam enako kot v zgornjem primeru dejali, da je bil v predmetni zadevi zoper razsodbo vložen ugovor, zato zadeve še ne morejo komentirati.
Razsodba bo postala javna šele po odločitvi razsodišča o ugovoru zoper razsodbo, ki bo sprejeta na junijski seji razsodišča.
Pri Bags&More so za sporno kampanjo angažirali Gojka Hitmacherja Ajkulo, alter ego igralca Gorana Hrvaćanina.
Potujete s trdim?
Naštevali pa bi lahko še naprej: se spomnite kampanje Gojka Hitmacherja Ajkule, alter ega priljubljenega komika in igralca Gorana Hrvaćanina, za Bags & More? Slogan se je glasil "Potujem s trdim" (seveda s trdim kovčkom, kako ste lahko pomislili na kaj drugega).
V Šiški je frizerski salon z imenom Potrebna si ... frizerja, ki se na tak način tudi oglašuje (njihov opazni plakat je med vožnjo po soseski žal nemogoče zgrešiti), pred leti pa je nekatere razburil tudi oglas za ComShop "Preveč profesionalni, da bi vas nategnili," ki z izbranimi metaforami precej eksplicitno namiguje na spolnost.
Komu se je zdela to dobra ideja? Nam bo te gostilniške govorance kdaj uspelo preseči enkrat za vselej? Po mnenje smo se odpravili k Dejanu Verčiču, dolgoletnemu profesorju na Fakulteti za družbene vede in vodji Centra za marketing in odnose z javnostmi.
"Leta 1994 je Krka objavila oglas za znamko Sun Mix, na katerem so bile ženske 'ritke', kot so jih vsi takrat ljubkovalno opisovali, ob katerih je pisalo: Vsaka ima svoj faktor. V Sloveniji je zavladal javni nemir. Enim se je videno zdelo pohujšljivo, drugim vulgarni seksizem," nas spomni Verčič.
Ta kampanja še vedno velja za eno najbolj odmevnih v samostojni Sloveniji, in kot je pred leti to interpretiral oglaševalec Janez Rakušček iz agencije Luna\TBWA, na neki način simbolizira vstop Slovenije v potrošniški kapitalizem.
Pogrešam take veleplakate! Zdaj na njih lahko vidiš samo kozjansko govedo, infantilnega vojaka Švejka, glavnega podalpskega pacijenta, itd. 😎 pic.twitter.com/LI6i0CP0WU
— Kristjan Gregoric (@krisgregoric) June 16, 2021
Po besedah Dejana Verčiča so bili tedaj številni prepričani, da je šlo za družbeno slepoto in neobčutljivost za doseženi duh časa ter da se kaj takšnega v 21. stoletju ne bo več moglo ponoviti.
"V resnici pa je odtlej pri nas vse v javnem komuniciranju, ne samo v javnem oglaševanju, šlo samo še navzdol. "Daj ga v usta", "Je vaš vrt zapuščen", "Potujem s trdim" ... so izrazi nebrzdanega primitivizma, ki je zasedel ne le spletna družbena omrežja, temveč tudi valove številnih radijskih postaj in zunanje oglaševanje," je oster strokovnjak za marketing.
"Kot družba smo duhovno otopeli in postali popolnoma permisivni do javnega blatenja, nadlegovanja in zaničevanja. Sovraštvo do in podcenjevanje žensk, mizoginija, je dobila v Sloveniji novo domovinsko pravico, kar že kažejo tudi raziskave med mladimi fanti, ki v 21. stoletju ponosno zagovarjajo spolne stereotipe iz 19. stoletja. Malo starejši med njimi pa delajo slabe oglase," pikro zaključuje Verčič.
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec