V Ljubljani bodo postavili sežigalnico (razkrivamo, kje)

Župan glavnega mesta Slovenije Zoran Janković je pred lanskimi lokalnimi volitvami kot enega največjih ljubljanskih projektov napovedal sežigalnico odpadkov. Ni pa še odločeno, kje bo sežigalnica stala.

V igri tri lokacije

Sežigalnica bi lahko bila v Mostah pri toplarni, na Letališki cesti in ob centru za ravnanje z odpadki RCERO na Barju. Župan "osebno podpira" slednjo možnost.

"Dejstvo je, da jaz osebno podpiram lokacijo na Barju, ker se mi zdi po vseh kriterijih v primerjavi z Letališko in Toplarniško mnogo bolj prijazna do celotnega mesta. Treba je vedeti, da imamo tam v neposredni bližini stanovalce na obeh lokacijah, tu (na Barju, op. p.) jih praktično ni. Lahko rečem, da sem jaz med bližjimi stanovalci," je dejal župan. 

Sežigalnica v Ljubljani

Ljubljana sežigalnico, po prepričanju Jankovića, potrebuje, saj trenutno ljubljanska VO-KA Snaga odpadke vozi na sežig v Anhovo in v tujino, račun za to pa znese okrog 20 milijonov evrov letno. "Je to, da jih vozimo po celi Evropi v sežiganje, za okolje primerno? To je zlagana morala," je prepričan ljubljanski župan.

Sežigalnica bi pa te iste odpadke lahko uporabljala kot gorivo za daljinsko ogrevanje stanovanj. Tako bi nadomestili premog in plin ter znižali ceno ogrevanja. 

Vpliv na zrak v mestu

Medtem ko skupina zdravnikov in nekatere okoljske organizacije opozarjajo na to, da Ljubljana zaradi svoje kotlinske lege sploh ni primerna za sežiganje odpadkov, ne glede na to, kje v mestu bi sežigalnica stala, je mnenje župana drugačno. Večkrat poudarja primer dunajske sežigalnice, ki stoji v centru mesta in v bližini bolnišnice.

Toda medtem ko na Dunaju ponavadi piha, je ljubljanska kotlina pogosto neprevetrena, poroča N1. Še posebej pozimi je zrak že zdaj zelo onesnažen, po izgradnji sežigalnice pa se bodo – skrbi nekatere – prašnim delcem pridružili še strupeni dimni plini, ki nastajajo pri sežigu.

"Ko govorimo o onesnaženju s trdnimi delci, tu (na Barju) ne bomo potrebovali tovornjakov, ker bi odpadki potovali po tekočem traku iz RCERA v sežigalnico," je poudaril Janković. Večkrat je povedal tudi, da bodo zgradili dimnik, ki bo tako visok, kolikor bo treba, da izpusti škodljivih učinkov ne bodo imeli. "Trdim, da bo zrak čistejši, ker bomo popolnoma ukinili premog," poudarja Janković.

Druge sežigalnice v Sloveniji

V Celju se prebivalci že 15 let grejejo na odpadke. V Celju porabijo 30 tisoč ton odpadkov letno, kapaciteto želijo povečati na 40 tisoč ton.

"V zadnji energetski krizi se je izkazalo, da so z gradnjo sežigalnice v Celju zadeli v polno, saj so odpadki energent, ki ni odvisen od turbulenc na energetskem trgu. Tudi cene ogrevanja so zato v Celju med najnižjimi v Sloveniji, hkrati je odpadkov na deponiji manj. Tudi ne belijo si glave s tem, kam s komunalnim blatom, saj ga skurijo," je Janković poudaril dober primer prakse. Sežigalnico pa naj bi postavili tudi v Mariboru.