Najprej govorili o obvoznici, nato o štiripasovnici, zdaj pa ... zatišje?

Prav nobena skrivnost ni, da je cesta, ki poteka od Kočevja do Ljubljane, ena najbolj obleganih in prometno obremenjenih cest v Sloveniji. Tako nas vsako jutro pozdravijo dolge kolone vozil, ki se počasi prebijajo proti središču Ljubljane. V popoldanskih urah pa se gneča vije od Rudnika vse do Kočevja. Prebivalci Škofljice ter Lavrice tako že vrsto let čakajo na rešitev, ki bi vsaj malo umirila promet, a očitno bodo morali še naprej čakati.

3a razvojna os

Rešitev za to perečo problematiko vidijo na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) v načrtu 3a razvojne osi. Predviden potek 3a razvojne osi poteka po glavni cesti G2-106 Ljubljana (Rudnik) prek Škofljice, Turjaka, Rašice, Velikih Lašč, Žlebiča, Ribnice, Kočevja do Petrine na meji s Hrvaško, deloma v koridorju obstoječih cest. Kot so nam pojasnili, želijo tako razbremeniti cestno omrežje, mestna središča in poseljena območja ter zagotoviti pretočnost lokalnega, regionalnega in tranzitnega prometa.

Tako so zasnovali večji sklop ukrepov, ki so: povezovalna cesta na območju Lavrice in Škofljice, rekonstrukcija do Turjaka, novogradnja na območju Turjaka, novogradnja na Velikih Laščah, obvoznica Ponikve, rekonstrukcija Retje-Žlebič, obvoznica Ribnica, obvoznica Kočevje ter rekonstrukcija Livold-Petrina.

"Posodobljena povezava čezmejnega pomena bo zagotavljala medsebojno povezanost središč regionalnega in medobčinskega pomena ter navezavo na središča nacionalnega in mednarodnega pomena," so pojasnili. Dodali so tudi, da je postopek umeščanja novogradenj v prostor zelo kompleksen, saj je potrebna tudi podrobnejša analiza variant v prostoru ter vplivov na kulturno in naravno krajino. "Lokalne skupnosti v postopku umeščanja v prostor sodelujejo s pobudami in predlogi. Javnost lahko v posameznih fazah poda pobude in predloge. Dokler postopki umeščanja v prostor niso zaključeni, je potek trase razvojne osi na teh mestih obravnavan zgolj kot mogoč potek," so še razložili.

Kaj to pomeni za Škofljico?

Govorice o tem, kako se bo rešila težava s prometno preobremenjenostjo na Škofljici, že nekaj časa krožijo med prebivalci. Tako se je dlje časa šušljalo, da bo čez Barje potekala obvoznica, a kot so potrdili na DRSI, to ni mogoče. Zaradi sklepa vlade, ki je bil določen 19. marca 2013, postopek priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za obvoznico Škofljica miruje do izvedbe kratkoročnih rešitev prometne ureditve. A kaj to pomeni?

V postopku priprave DPN bi morali za obvoznico Škofljica pridobiti stališče ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) glede uporabljene metodologije za oceno vpliva ceste na vrste in habitate, glede določitve potrebne količine nadomestnih habitatov ter načina izvedbe in upravljanja habitatov.

Ker tega stališča ni, je Vlada RS naložila druge ukrepe. Tako je moral DARS urediti polni priključek Šmarje-Sap, kar je bilo izvedeno leta 2017. Direkcija RS za infrastrukturo pa je morala izvesti ukrepe za boljšo pretočnost na obstoječi cesti skozi Lavrico in Škofljico (zožena štiripasovnica). To je trenutno tudi še v teku.

A čeprav so izvedbeni projekti izdelani, se je zadeva že zataknila. Namreč za širjenje ceste je potrebno odkupiti zemljišča, do česar pa še ni prišlo. "Trenutno še poteka nekaj sodnih postopkov za ureditev mej, ki so predpogoj za izvedbo parcelacij ter nadaljnjih odkupov," pojasnjujejo na direkciji.

Zaledna povezovalna cesta ne, nadgradnja železniške proge ja

Načrt predvideva tudi nadgradnjo železniške proge državna meja-Metlika-Ljubljana, odsek Ljubljana-Ivančna Gorica. Predvidena je nadgradnja obstoječe proge z novim potekom trase na posameznih odsekih, vzpostavitev dvotirnosti in elektrifikacije, preureditev postaj, postajališč in ustrezna ureditev prehodov preko proge. Ta načrt na podlagi evropskih in vladnih smernic predvideva tudi ukinitev nivojskih prehodov in preureditev cestnega omrežja.

"Zaradi ukinitve nivojskih prehodov in vzpostavitve povezav med novimi izvennivojskimi prehodi, bo med drugimi preverjena tudi trasa na južni strani naselij za ureditev trase povezovalne ceste, ki bo upoštevala tudi prometno urbanistične preveritve povezav severnega in južnega dela Škofljice in Lavrice. Na podlagi podrobnejše preveritve bodo predlagane rešitve najustreznejšega poteka povezovalne ceste," so dejali. "V prvi fazi se proučujejo možne rešitve poteka zbirne povezovalne ceste v več variantah, ker pa gre za prostorsko in okoljsko zelo zahteven prostor, bodo na te rešitve pridobljene dodatne smernice nosilcev urejanja prostora, kar bo podlaga za predlog najustreznejše rešitve zbirne povezovalne ceste."

• Izdano gradbeno dovoljenje za Emoniko: kompleks naj bi bil zgrajen do ...
• Pozor! Na avtocesti izvajajo meritve hitrosti

Koliko časa bo trajala gradnja podvoza?

Za podvoz na Škofljici in prvo etapo tretjega pasu od Smrjen do Turjaka je gradnja predvidena dve do tri gradbene sezone. Podroben terminski načrt bo znan, ko bodo za gradnjo zagotovljena finančna sredstva, te bodo črpali iz državnega proračuna, saj je Direkcija za infrastrukturo neposredni proračunski uporabnik.

Za čas gradnje je v območju gradbišča pred in za prehodom predvidena izgradnja začasne dvosmerne obvozne ceste z ureditvijo začasnega zavarovanega železniškega prehoda, ki se bo po končani gradnji ukinil.

A čeprav je to dobra novica za prebivalce Škofljice, je še prezgodaj za veselje, saj še nekaj časa ne bodo dočakali začetka gradnje. Kot so pojasnili na direkciji, je gradnja zamaknjena v prihodnja leta. Razlog za to pa so katastrofalne poplave, ki so prizadele širše območje Slovenije in posledično poškodovale cestno omrežje. Zaradi tega predstavlja prioriteto sanacija uničenih cest na prizadetih območjih, ostali projekti pa zamaknjeni. To pomeni, da bomo še nekaj časa priča gnečam ter dolgim kolonam vozil proti prestolnici.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču