Slovencem je pustil NEIZMERNO bogastvo: izjemna prelomnica za našega največjega mojstra

31. julija obeležujemo prvo obletnico uradnega vpisa izbranih Plečnikovih del v Ljubljani na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

Plečnikova Ljubljana velja za fenomen urbane krajine 20. stoletja.

Nominacijo je pod vodstvom ministrstva za kulturo in v koordinaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) pripravila delovna skupina strokovnjakov, pomembno so sodelovali tudi lastniki in upravljavci vpisanih Plečnikovih del ter drugi ključni deležniki.

Brezčasna lepota ...

Vodja delovne skupine za Unesco Špela Spanžel z ministrstva za kulturo je izjavi po vpisu na zasedanju v imenu Slovenije povedala, da se je proces, ki je pripeljal do tega Unescovega priznanja, postopoma začel pred desetimi leti.

"Verjamemo, da Plečnikova Ljubljana vzorno ilustrira pristop k dediščini, ki spoštuje dosežke preteklosti in snuje prihodnost po meri ljudi," je med drugim dejala.

Koordinator delovne skupine za Unesco Tomaž Štoka iz MAO pa je povedal, da je "vpis na Unescov seznam priznanje za kvalitete Plečnikovega javnega prostora ter tudi zaveza k sistematični skrbi njenih atributov".

Plečnikova dela še vedno preučujejo

Direktor MAO Bogo Zupančič pravi, da je MAO kot koordinator nominacije Plečnikovih del za Unescov seznam postal ena vodilnih institucij pri preučevanju arhitektovih del, njegova vloga v tej smeri pa se povečuje in krepi.

Prav tako muzej hrani obsežne arhive Plečnikovih študentov s številnimi originalnimi skicami in načrti arhitektovih del, ki so pomemben vir spoznanj pri preučevanju," je dejal.

"V muzeju so zaposleni strokovnjaki, ki so v večletnem procesu od samega začetka sodelovali pri nominaciji."

Kot skupni upravljavec bo MAO v prihodnosti skrbel za koordinacijo na državni ravni, zbiral podatke in še naprej povezoval preučevanje, je še povedal Zupančič.

Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije