31. 1. 2023, 12:04 | Promocijska objava

Slovenci bi namesto 41 lahko donirali kar 105 milijonov evrov

Pexels

Slovenci človekoljubnim dejavnostim trenutno namenimo 41 milijonov evrov, a kot kaže raziskava »Filantropija v Srednji in Vzhodni Evropi (CEE) 2022«, je naš potencial veliko večji – 105 milijonov evrov. Poleg tega so podjetja začela delovati odgovorno in trajnostno, pri tem pa jih motivirajo vse bolj ozaveščeni zaposleni, vlagatelji in potrošniki. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da še vedno obstajajo različne mehke, davčne in pravne ovire, ki otežujejo poln razvoj ogromnega človekoljubnega potenciala naše države. To so zaključki raziskav, ki so jih izvedli v Social Impact Alliance for Central & Eastern Europe v letu 2022.

Kako razviti človekoljubni potencial naše družbe? 

Odgovori so v poročilu »Filantropija in družbena odgovornost podjetij v Srednji in Vzhodni Evropi | SLOVENIJA«. Skupaj z organizacijami, ki oblikujejo slovenski ekosistem družbenega vpliva, so Social Impact Alliance for Central & Eastern Europe, AmCham Slovenia, Ketler & partnerji, članica Karanovic, s podporo Google.org identificirali najpomembnejše ovire in potencialne spodbude za podjetja in posameznike ter predlagali spremembe. 

»Podjetja in posamezniki so vse bolj pripravljeni vključiti svoje vire – denar, čas in spretnosti – za reševanje najbolj perečih družbenih in okoljskih izzivov. V interesu nas vseh je, da jim to delo olajšamo. Upamo, da jim bodo priporočila, ki smo jih pripravili v poročilu za Slovenijo, pomagala določiti prioritete in sprejeti ustrezne ukrepe,« je dejala Anna Korzeniewska, ustanoviteljica Social Impact Alliance for Central & Eastern Europe.

Pixaby

Davčne olajšave za korporativne donatorje

Rezultati raziskave kažejo, da so za donatorje, ki delujejo kot pravne osebe, vključno s samostojnimi podjetniki, davčne olajšave na voljo, a so nizke – do 1 % obdavčljivih prihodkov in 3,8 % za donacije vrhunskemu športu. To vodi v nizek odstotek podjetij, ki na tak način delujejo. Podjetja tudi nimajo finančnih davčnih koristi za opravljanje t. i. pro bono dela. Strokovnjaki priporočajo začetek razprave o davčnih olajšavah za korporativne donatorje – kaj bi jih spodbudilo, da bi se s svojim kapitalom, sposobnostmi zaposlenih ipd. bolj ukvarjali s socialnimi vprašanji. 

Koristi za podjetja, ki se ukvarjajo z družbeno dejavnostjo 

Strokovnjaki trdijo, da je treba uvesti nove ugodnosti za podjetja, ki se ukvarjajo z družbeno dejavnostjo – na primer, s prednostnimi pogoji v zakonodaji o javnem naročanju. To bi lahko storili z uvedbo dodatnih socialnih meril v zakonu o javnem naročanju, ki bi korporativne donatorje na javnih razpisih nagrajevala z dodatnimi točkami.

Pridobitna dejavnost nepridobitnih organizacij

Vodenje pridobitne dejavnosti, torej prodaja izdelkov in storitev, je pomemben steber, ki krepi stabilnost in sistemsko rast nepridobitnih organizacij. Slovenska zakonodaja izrecno zahteva, da nepridobitne organizacije plačujejo davek od dohodka pravnih oseb iz pridobitne dejavnosti. Zato morajo voditi ločene bilance, računovodstvo in poročanje. Vredno je pogledati rešitve, ki veljajo na drugih trgih srednje in vzhodne Evrope, kjer je dohodek, ustvarjen s pridobitno dejavnostjo, z določenimi omejitvami, oproščen davka, dokler se uporablja za doseganje zakonskih ciljev organizacije.

Celotno poročilo, ki se nanaša na raziskavo, je v slovenskem jeziku dostopno na tej povezavi: https://ceeimpact.org/slovenija-filantropija-in-CSR-v-SVE/