A. B. | 15. 11. 2022, 07:00
Slovenci dosegli hvale vredno prelomnico (to nam ni uspelo še nikoli)
Izmed 180 držav smo se uvrstili med top 10 držav. Za kaj gre?
Ameriški raziskovalci so sestavili lestvico 180 najčistejših držav sveta, na katero smo se uvrstili tudi Slovenci. S pomočjo kvantitativne primerjalne analize smo namreč dokazali, da se glede na druge države uvrščamo med top deset držav glede okoljske uspešnosti.
Pravljično sedmo mesto
Prvo mesto je zasedla Danska, sledita ji Velika Britanija in Finska. Top 3 najčistejšim državam izmed 180 analiziranih sledijo še Malta, Švedska in Luksemburg. Slovenija je zasedla častno 7. mesto in s tem dosegla pomembno prelomnico v okoljevarstvenem zavedanju. Med državami zahodne Evrope smo zasedli celo prvo mesto.
V še nekoliko bolj podrobnem pregledu rezultatov je Slovenija po indeksu varstva okolja na 3. mestu, takoj za prvouvrščeno Švedsko in Luksemburgom. V primerjalni analizi med državami smo dosegli tudi nekaj prvih mest, ki pričajo o tem, da veliko pozornosti posvečamo zakonu, regulaciji in govoru o okoljskih problematikah.
Kaj je pravzaprav indeks okoljske uspešnosti?
Indeks okoljske uspešnosti (EPI) za leto 2022 predstavlja povzetek stanja okoljske trajnosti po svetu. EPI z uporabo 40 kazalnikov uspešnosti v 11 kategorijah omogoča razvrstitev 180 držav glede na uspešnost zavedanja o podnebnih problematikah, okolju in vitalnosti ekosistema. Ti kazalniki zagotavljajo merilo na nacionalni ravni, kažejo namreč, katere države skupne okoljske izzive izvajajo najučinkoviteje. "Slovenija je vzhodnoevropska država z najvišjim številom EPI točk. To mesto si zasluži zaradi ambicioznih prizadevanj za ohranjanje habitata in okolja. V okviru pobude EU Natura 2000 je Slovenija zaščitila več kot 30 odstotkov svojega ozemlja – več kot katera koli druga evropska država," so zapisali v poročilu.
Kazalniki EPI omogočajo odkrivanje težav, določanje ciljev, sledenje trendom, razumevanje rezultatov in prepoznavanje najboljših političnih praks
Relevantna analiza, ki temelji na podatkih in dejstvih, lahko služi tudi kot pomoč vladnim uradnikom z vidika uvajanja izboljšav in predvsem večanja premisleka o okoljskih problematikah.
