Slovenci smo ponosni na svoj narod. Pa smo ponosni tudi na slovenski jezik?

Ob dnevu, ko se spominjamo Primoža Trubarja, ki je pred pol tisočletja utemeljil slovensko pisano besedo, nas je zanimalo, kam jezik Slovencev drvi danes, ko nas je močno zaznamovala doba interneta in družbenih omrežij.

Učimo se živeti s tehnologijo

Kot pravi profesor dr. Kozma Ahačič, ki med drugim velja za očeta slovenskega portala Fran, so sodobne tehnologije na določen način spremenile dojemanje sveta. Živimo namreč v dobi, ko se še učimo živeti s tehnologijo. Branje knjig je v tem obdobju postalo kompleksnejši problem, saj je pot do knjige danes precej drugačna. Kot opozarja Ahačič, pa to vseeno še ne pomeni, da bo branje izzvenelo.

Slovenski jezik s seboj nosi stoletja razvoja in izkušenj ljudi in ni samo dvojina tisto, kar dela slovenščino posebno.  

Z osamosvojitvijo smo lahko začeli v polnosti uporabljati svoj jezik

Po besedah Ahačiča je slovenski jezik danes za nas nekaj samoumevnega, zaradi česar danes o njem razmišljamo manj kot nekoč. Vso zgodovino smo si Slovenci želeli točno to, kar smo z osamosvojitvijo pridobili - okolje v katerem bi lahko v polnosti uporabljali svoj jezik. Kljub temu pa smo se v zadnjih desetletjih naučili tudi tarnati nad jezikom, tarnanje pa se, kot je Ahačič izpostavil v intervjuju za portal Aleteia, prenaša iz roda v rod.

Ali jezik upravičeno presojamo z vidika ogroženosti?

A, kot pravi, situacija na področju jezika danes kljub temu ni niti približno slaba, saj je slovenščina dozorel, živ in dinamičen jezik, ki ne potrebuje več neprestane vzgoje, kritike in popravljanja. Po njegovih besedah ima naš jezik večplastno življenje tako na knjižnem kot govornem področju, a ga še vedno presojamo z vidika nekdanje zavesti o ogroženosti. Ob tem smo denimo preveč kritično do slenga mladih, ki je, tako Ahačič, v resnici najbolj pristen izraz ljubezni do lastnega jezika.

Po pojasnilih Ahačiča sleng pomeni v času pubertete jezik uporabiti za upor. In če se v maternem jeziku lahko upiraš, to pomeni da imaš do jezika čustven odnos in si krepiš jezikovno samozavest. 

Pred kakšnimi izzivi je slovenski jezik?

Profesor Ahačič meni, da so prava jezikovna vprašanja drugje in se tičejo denimo vlaganja v razvoj slovenščine v digitalni dobi, pa tudi povsem konkretnih vprašanj kot so slovenski podnapisi na Netflixu, ki jih še zmeraj ni, ali Applovi produkti, ki ravno tako še zmeraj ne znajo slovensko, je ob tridesetletnici osamosvojitve Slovenije Ahačič izpostavil v intervjuju za radio Ognjišče.

Sicer pa slovenščini trenutno kaže dobro. Kot pravi dr. Ahačič, se odziva na spremembe v svetu in hodi v korak s časom. Meni tudi, da njena prihodnost ni toliko odvisna od samega jezika, kot od tega, ali bomo znali preživeti kot skupnost. Če nam bo to uspelo in bo Slovenija še naprej obstajala, se nam za jezik ni treba bati, zaključi.

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev