Za pust so značilni maske, kostumi in šeme. Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je Slovenija lani uvozila za 12,2 milijona evrov prazničnih, karnevalskih in drugih podobnih izdelkov za razvedrilo, izvozila pa jih je za nekaj več kot 4,2 milijona. Glavna trgovinska partnerica za tovrstne izdelke je bila Italija, kažejo podatki Sursa.
Eden najprepoznavnejših pustnih likov v Sloveniji so kurenti, ki odganjajo zimo in kličejo pomlad. Po ljudskem izročilu so v kurente lahko našemljeni le neporočeni fantje. Teh, starih med 15 in 34 let, je bilo lani med prebivalci 210.122 oziroma 23 odstotkov vseh moških, starih 15 let ali več.
Med priimki prebivalcev Slovenije je nekaj takih, ki so povezani s pustom in pustnimi dobrotami. Na začetku lanskega leta se jih je 345 pisalo Pust, 310 Kurent, 35 Krof in devet Šema, kažejo podatki Sursa.
Zaščitni znak pustovanja so tudi krofi. Na Sursu so zato za vse ljubitelje krofov raziskali, koliko so lani v trgovinah stale sestavine za pripravo najbolj znane pustne sladice. Za kilogram džema bi odšteli v povprečju 7,71 evra, za deset jajc 2,38 evra, za liter jedilnega olja 1,55 evra, za kilogram belega sladkorja 1,45 evra, za liter polnomastnega mleka 1,12 evra, za kilogram pšenične moke pa 0,87 evra, so zapisali na svoji spletni strani.
Po sladkanju s krofi pa nastopi post. Pepelnična sreda, ki sledi pustnemu torku, velja za začetek 40-dnevnega posta. V tem obdobju se nekateri omejujejo pri uživanju hrane, zlasti mesa. Za sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso je gospodinjstvo leta 2022 porabilo v povprečju 681,58 evra. Cene mesa so bile sicer januarja letos v povprečju za 1,7 odstotka višje kot leto prej. Stopnja samooskrbe z mesom je bila v Sloveniji predlani 83-odstotna.
Novo na Metroplay: “Ljubljana ni najbolj varno mesto za vsa moja stilska izražanja!” | Metro minutke X Glasovi ponosa