Slovenija letos stopila kar nekaj korakov nazaj: označeni smo celo kot problematični

Slovenija je na večini mednarodnih lestvic letos nazadovala. Občutneje je padla na indeksu medijske svobode, za odtenek pa med drugim na indeksu enakosti spolov, pri skrbi za pravice otrok in po stopnji miru. Kljub vojni v Ukrajini in drugim krizam doma in po svetu so Slovenci s svojim življenjem v splošnem zadovoljni.

Kar nekaj korakov nazaj 

Slovenija je na maja objavljenem indeksu medijske svobode za leto 2021 izgubila 18 mest in med 180 državami zasedla doslej najnižje, 54. mesto, pri čemer je bil položaj medijske svobode v državi označen kot problematičen. Organizacija Novinarji brez meja, ki je poročilo pripravila, je opozorila na sovražno vzdušje do novinarjev, ki ga je lani spodbujal tudi takratni premier Janez Janša in ki je privedlo do fizičnih in spletnih napadov nanje.

Na lestvici mednarodne nevladne organizacije KidsRights o skrbi za otrokove pravice je Slovenija letos zasedla deveto mesto in v primerjavi z letom 2020 izgubila dve mesti. Kljub temu je glede na svojo soseščino zaostala le za Avstrijo (8. mesto), medtem ko je Italijo (18. mesto), Hrvaško (22. mesto) in Madžarsko (40. mesto) pustila za sabo.

Sklad ZN za otroke (Unicef) je v maja objavljenem poročilu ugotovil, da večina bogatih držav ustvarja nezdrave, nevarne in škodljive pogoje za otroke. Slovenija se je po zagotavljanju varnega okolja za otroke med 39 najbogatejšimi državami sveta sicer uvrstila na osmo mesto, a kljub temu med otroki zabeležila nizko stopnjo zadovoljstva z življenjem in po tem kriteriju zasedla šele 21. mesto med 28 državami. Poročilo Unicefa je pokazalo tudi, da so se v luči pandemije covida-19 precej poglobile duševne stiske slovenskih otrok.

Na indeksu enakosti spolov, ki ga je oktobra objavil Evropski inštitut za enakost spolov, je Slovenija letos dosegla 67,5 točke od 100 in bila uvrščena na 12. mesto med 27 državami članicami EU. Zasedla je isto mesto kot lani, vendar dosegla 0,1 točke manj in še vedno ostala pod letošnjim povprečjem EU (68,6 točke).

Pred tem se je Slovenija julija na splošni globalni lestvici indeksa razlik med spoloma znašla na 39. mestu, med Jamajko in Panamo, na regionalni lestvici pa se je uvrstila na 20. mesto od 35 držav, ki jih je Svetovni gospodarski forum (WEF) uvrstil v evropsko regijo. Najbolje se je odrezala v kategoriji udeležbe in priložnosti v gospodarstvu, kjer je zasedla 12. mesto na svetu, najslabše pa v kategoriji politične opolnomočenosti, kjer je bila 78. Glede na poročilo so se sicer razlike med spoloma globalno še povečale, zaskrbljujoča pa je tudi ugotovitev, da bi svet ob trenutni stopnji napredka za dosego popolne enakosti spolov potreboval 132 let.

V luči tega ni zanemarljiva marčevska raziskave inštituta Ipsos o vplivu pandemije covida-19 na zasebno in poklicno življenje žensk, v kateri je kar 83 odstotkov Slovenk navedlo, da se je čustveno in fizično nasilje nad njimi v času pandemije povečalo. S tem se je Slovenija uvrstila v zgornjo polovico držav EU oziroma nad 77-odstotno povprečje.

Slovenskim potnikom ni lahko: katere so njihove glavne težave pri rabi javnega prometa?

Ponekod smo tudi napredovali 

Vendar pa je Slovenija v letu 2022 na nekaterih lestvicah tudi napredovala, v nekaterih poročilih pa dosegla spodbudne rezultate. Svojo uvrstitev je na primer izboljšala na julija objavljeni lestvici, ki države EU razvršča glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI). Zasedla je doslej najvišje 11. mesto in evropsko povprečje presegla predvsem po povezljivosti in integraciji digitalnih tehnologij, kot so storitve v oblaku in storitve umetne inteligence.

Velika večina Slovencev (89 odstotkov) je v prvih dveh mesecih leta ocenila, da je s svojim življenjem na splošno zadovoljna, so pokazali aprila objavljeni podatki Eurobarometra. Država se je tudi v tem pogledu uvrstila nad povprečje EU (83 odstotkov).

Manj so bili državljani Slovenije v tem času zadovoljni s stanjem demokracije v državi (tretjina vprašanih), prav tako pa je bila v porastu tudi zaskrbljenost nad inflacijo in rastjo življenjskih stroškov.

A kljub zaskrbljenosti je dobršen del Slovencev v junija objavljeni spomladanski raziskavi Eurobarometra dal vedeti, da je obramba evropskih vrednost v luči vojne v Ukrajini prednostna naloga Evrope, četudi ta vpliva na rast cen osnovnih življenjskih stroškov. S 44 odstotki pripravljenih na podražitve hrane in goriva se je Slovenija spet uvrstila nad 39-odstotno povprečje EU.

Na otroške obraze in obraze tistih, ki so žalostno vstopali v praznični čas, smo skupaj narisali široke nasmeške

Ne glede na rahel padec v stopnji miroljubnosti, kjer je Slovenija z lanskega petega padla na sedmo mesto na svetu, kar je razvidno iz junija objavljanega globalnega mirovnega indeksa za leto 2022, so Slovenci izrazili 90- in več odstotno podporo zagotavljanju humanitarne pomoči Ukrajini in sprejetju beguncev, a bili s 57 odstotki za razliko od večine preostale Evrope nekoliko manj naklonjeni finančni podpori tej državi. Občutno nižja od povprečja EU je bila tudi podpora Slovencev sankcijam proti Rusiji (66 proti 80 odstotkom).

V Sloveniji je nato v decembra objavljeni jesenski raziskavi Eurobarometra podporo EU Ukrajini sicer odobravalo nekoliko manj ljudi od povprečja EU (74 odstotkov), a je ta še vedno ostala dokaj visoka, 69-odstotna. Konkretne ukrepe unije, kot so sankcije proti Rusiji ter finančna, vojaška in humanitarna pomoč Ukrajini, v Sloveniji po zadnjih podatkih podpira nekaj več ljudi, in sicer 71 odstotkov vprašanih.

"Direktorica zdravstvenega doma pred kamerami dajala izjavo o čakalnih vrstah, v čakalnici pa ena oseba. Čakala sem več ur."