Slovenija se rada predstavlja kot trajnostna in okolju prijazna, "zelena" dežela, kjer je skrb za naravo visoko na lestvici. Nove številke glede ene ključne stvari pa kažejo drugačno sliko.
Deset let po zadnji raziskavi potovalnih navad prebivalcev Mestne občine Ljubljana (MOL) in Ljubljanske urbane regije (LUR) je bila izvedena nova. V njej je več kot 6.000 oseb z ljubljanskega območja in preostalih okoliških občin med drugim odgovorilo na vprašanja o tem, kako se premikajo po prestolnici in po svojih občinah ter tudi, kako potujejo v prestolnico.
Prizadevanja MOL niso obrodila sadov
Sveža analiza deležev potovanj kaže na skrb vzbujajočo odvisnost Ljubljančanov in Slovencev na splošno od osebnih avtomobilov. Ti po najnovejših izsledkih ostajajo prevladujoče prevozno sredstvo, prometni premiki z avtom v Ljubljano ali mimo nje ter uporaba avta za vožnjo po mestu sta v porastu.
Kljub prizadevanjem za trajnostno mobilnost skoraj polovica vseh prevozov na območju MOL, ne glede na njihovo dolžino, po izsledkih mestne občine še vedno poteka z osebnim avtomobilom oziroma na najmanj trajnosten način transporta.
Pešačenje medtem predstavlja zgolj 28,8 odstotka, delež kolesarjenja pa 10,1 odstotka.
Padec uporabe javnega prevoza
Še posebej skrb vzbujajoče je dejstvo, da javni potniški promet, ki bi moral biti hrbtenica trajnostne mobilnosti v mestu, uporablja le 10,5 odstotka vprašanih. To pomeni, da tudi izboljšave na področju javnega prevoza ljudi ne spodbujajo, da bi se odpovedali avtomobilom.
Rezultati raziskave potovalnih navad v Ljubljani kažejo celo upad pri uporabi javnega potniškega prometa med letoma 2013 in 2024. Čeprav je opazen blag porast kolesarjenja v primerjavi z letom 2013, je tolažba le delna.
Z avtom tudi na kratko pot
Eden najbolj skrb vzbujajočih podatkov analize je pogosta uporaba avtomobila tudi za izjemno kratke razdalje. Kar 12,5 odstotka se jih z avtom zapelje tudi na razdalje, krajše od enega kilometra. Pri potovanjih med enim in dvema kilometroma se delež uporabe avtomobilov poveča na 30,9 odstotka, pri razdaljah nad tri kilometre pa doseže že 50,3 odstotka.
To pomeni, da se ljudje tudi tam, kjer bi lahko brez večjega napora hodili ali kolesarili, raje odločijo za avtomobil. Pri potovanjih nad 10 kilometrov pa uporaba avtomobila naraste na neverjetnih 86,8 odstotka, kar pomeni, da večina Slovencev za daljša potovanja skoraj izključno uporablja osebni avtomobil.
Zelena Slovenija? Za zdaj še ne.
Podatki o mobilnosti Slovencev so jasni: trajnostna mobilnost kljub določenim izboljšavam ostaja v ozadju. Razlogi za to so različni – od neustrezne infrastrukture in neprivlačnosti javnega prevoza do preproste navade in udobja avtomobilov.
Za resnično trajnost bodo potrebne temeljite spremembe v načinu razmišljanja Slovencev, sicer bo ponavljajoči se izraz "zelena Slovenija" le prazna fraza.
