Statistika o otrocih v Sloveniji: zanimivi podatki o njihovem življenju, najbolj priljubljena imena in še več!

V Sloveniji je v začetku letošnjega leta živelo več kot 377.800 otrok do 17 let starosti ali 18 odstotkov prebivalstva. Med vsemi družinami je družin z otroki 70 odstotkov. Zdravstveno stanje otrok je zelo dobro, jih je pa več kot desetina izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, je državni statistični urad navedel ob svetovnem dnevu otroka.

Najpogostejša imena dečkov in deklic

V Sloveniji so v začetku letošnjega leta živeli 377.804 otroci, od tega 183.260 deklic in 194.544 dečkov. Najpogostejše ime dečkov te starosti je bilo Luka, sledila sta Nik in Jakob. Med deklicami so bila najpogostejša imena Eva, Ema in Zala.

V zadnjih 30 letih se je število otrok zmanjšalo za petino. Med članicami EU sta imeli 1. januarja 2023 lani največji delež otrok Irska (23 odstotkov) in Francija (21 odstotkov), najmanjšega pa Malta in Italija (po 15 odstotkov). V letu 2021 so družine z otroki predstavljale 70 odstotkov vseh družin v Sloveniji. Polovica otrok, mlajših od 18 let, je živela skupaj s starši, ki so bili poročeni. Vsak četrti otrok v tej starosti je živel skupaj s starši, ki so živeli v zunajzakonski skupnosti. 23 odstotkov otrok je živelo le z enim od staršev, najpogosteje z mamo.

V Sloveniji se je od leta 1981 zmanjšal delež družin z dvema ali več otroki in povečal delež družin brez otrok (z 21 odstotkov na 30 odstotkov). V preteklosti je dva otroka imela vsaka tretja družina, danes vsaka četrta. Delež velikih družin, kamor v Sloveniji štejemo družine s tremi ali več otroki, se je prav tako zmanjšal (z 10 na šest odstotkov), delež družin z enim otrokom pa je ostal približno enak (37 odstotkov v letu 1981, 39 odstotkov v letu 2021). Povprečno število otrok v družinah z otroki se je zmanjšalo z 1,70 na 1,56.

V EU so najpogostejša gospodinjstva z enim otrokom

V članicah EU med gospodinjstvi z otroki, mlajšimi od 18 let, prav tako prevladujejo gospodinjstva z enim otrokom. Skoraj polovica gospodinjstev z otroki je imela lani enega otroka (49 odstotkov), 38 odstotkov dva otroka, 13 odstotkov pa tri ali več otrok. Med gospodinjstvi z otroki so v vseh državah EU prevladovala gospodinjstva z enim otrokom razen na Irskem in Nizozemskem, kjer je bil delež gospodinjstev z dvema otrokoma višji.

Gospodinjstev s tremi ali več otroki je bilo po državah najmanj. Njihov delež v gospodinjstvih z otroki je na Irskem obsegal 23 odstotkov, na Finskem 19 odstotkov, na Švedskem 18 odstotkov, v Bolgariji, na Portugalskem, v Italiji in Litvi pa pod 10 odstotkov.

Večina otrok večkrat na dan preživlja čas s svojimi starši

V Sloveniji je 94 odstotkov otrok, starih do 17 let, v obdobju enega leta pred anketiranjem večkrat na dan preživljalo čas s svojimi starši, tako denimo med obroki, pri igri, opravljanju domačih nalog, hoji, sprehodih, športu in pogovarjanju. Na tak način se je pet odstotkov otrok družilo s starši enkrat na dan, en odstotek otrok pa večkrat na teden.

Pričakovano je bil ta delež nekoliko nižji (89 odstotkov) pri starejših otrocih, starih 16 in 17 let. Prav tako v 89 odstotkih so večkrat na dan preživljali čas s starši otroci, ki so v gospodinjstvu živeli samo z enim izmed staršev.

V povprečju EU so medtem trije od štirih staršev ocenili, da aktivno preživijo čas s svojimi otroki. Ta delež je bil najvišji v Italiji (96 odstotkov) in Bolgariji (95 odstotkov), najnižji pa v Franciji (62 odstotkov) in Španiji (65 odstotkov).

Tudi otroci so izpostavljeni tveganju socialne izključenosti

V EU je bilo lani skoraj 20 milijonov otrok izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, kar je predstavljalo 24,8 odstotka otrok, mlajših od 18 let. Najvišje vrednosti so imele Romunija (39 odstotkov), Španija (35 odstotkov) in Bolgarija (34 odstotkov), najnižje pa Slovenija (11 odstotkov) in Finska (14 odstotkov).

Med osebami, ki so živele v gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki, si jih v Sloveniji lani dva odstotka ni moglo vsak drugi dan privoščiti obroka, ki je vseboval meso, ribe ali vegetarijanski ekvivalent, kar je bilo manj kot v povprečju EU, ki je znašalo devet odstotkov. Delež takih oseb je bil največji v Romuniji (21 odstotkov), najmanjši pa na Portugalskem (en odstotek).

Primerno toplega stanovanja si v Slovenji ni moglo privoščiti štiri odstotke oseb, ki so živele v gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki, kar je sedem odstotnih točk manj od povprečja EU. Največ takih oseb je bilo na Portugalskem (25 odstotkov), najmanj pa v Luksemburgu (dva odstotka).

Zdravstveno stanje skoraj treh četrtin otrok zelo dobro

Za skoraj tri četrtine otrok v Sloveniji, starih do 15 let, so starši ali skrbniki leta 2021 ocenili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro. To je bilo za 10 odstotnih točk več kot v letu 2017. Za četrtino otrok so ocenili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro, za dva odstotka otrok pa, da je srednje.

V EU so zdravstveno stanje otrok najbolje ocenili starši v Grčiji in na Cipru, najslabše pa v Latviji in Litvi. Povprečje EU je znašalo 69 odstotkov.

V Sloveniji je bilo lani v predšolsko vzgojo ali varstvo vključenih 57 odstotkov otrok, mlajših od treh let. V EU je bilo v povprečju v različne oblike varstva ali izobraževanje vključenih 37 odstotkov otrok, največ na Nizozemskem (72 odstotkov) in Danskem (70 odstotkov), najmanj pa na Slovaškem (en odstotek) in Češkem (štiri odstotke).

Nova evropska strategija o predšolski vzgoji in varstvu, predstavljena leta 2022, med drugim vključuje priporočilo, da je najmanj 45 odstotkov otrok, mlajših od treh let, vključenih v predšolsko vzgojo in varstvo. Ta cilj je po podatkih za leto 2023 že doseglo 11 članic EU.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču