Številne ženske so ostale tudi brez ginekologa.
Lani je bilo v Sloveniji brez izbranega zdravnika okoli 140.000 ljudi, v začetku letošnjega leta pa kar 158.000. Več kot 230.000 žensk in deklet, starejših od 13 let, je tudi brez dostopa do ginekologa, kar jim zelo omejuje dostop do spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva, je Amnesty International zapisal v poročilu za leto 2024.
Izpostavili so tudi, da se bo število žensk in deklet brez ginekologa v naslednjih petih letih podvojilo, saj se bo upokojilo veliko število ginekolog. Nacionalni inštitut za javno zdravje pa je aprila lani ugotovil, da se je dostop do zdravstvenih storitev v zadnjih desetih letih v Sloveniji močno zmanjšal.
Po navedbah Amnesty International je državni zbor sprejel spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki v precejšnji meri ločujejo javno in zasebno zdravstvo ter omejujejo izkoriščanje javnih sredstev za zasebne dobičke.
Ob dosledni implementaciji bo zakon ustavil divjo privatizacijo in ponekod celo na novo vzpostavil javno mrežo zdravstvenega varstva. Ob tem pa Amnesty International opozarja, da je treba urediti še vprašanje ustreznega financiranja javnih izvajalcev in zasebnikov s koncesijo. Odprto ostaja tudi vprašanje dostopnosti sistema zaradi rastočega števila ljudi, ki ne morejo izbrati osebnega zdravnika.
Na področju diskriminacije so v poročilu opozorili, da tudi 33 let po izbrisu krivice ostajajo nepopravljene. Vlada je februarja lani zavrnila predlog statusnega zakona, ki so ga pripravile nevladne organizacije Mirovni inštitut, Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije in Amnesty International Slovenije v sodelovanju z uradom predsednice republike, so navedli.
To je tudi eden izmed razlogov, zakaj izbrisani vse do danes ostajajo brez pravice do zdravstvenega zavarovanja, zaposlitve in stanovanja, menijo v Amnesty International.
Novo na Metroplay: "Takrat sem se zavedala, da tako res ne bom mogla več" | Maja Benedičič