Slovenska planota, ki je bila včasih sinonim za dolge in mrzle zime: njen sloves izginja

Bloška planota je bila včasih sinonim za dolge in mrzle zime z veliko snega. A v zadnjih desetletjih takšen njen sloves izginja. V zadnjih dneh je v Blokah res zapadlo okoli meter snega, a snežna odeja je v povprečju iz leta v leto tanjša, pravijo domačini, temu pa potrjujejo tudi uradne meritve.

S tem izginja identiteta Blok, opozarja župan.

Nekoč veliko snega 

Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) je povprečna debelina snega na Blokah v zimah od 1951/52 do 1980/81 znašala 17 centimetrov, v zadnjem 30-letnem referenčnem obdobju, to je v zimah od 1991/92 do 2020/21, pa le še 11 centimetrov. Pri tem gre za povprečno višino snežne odeje v meteorološki zimi, to je od 1. decembra do konca februarja, v kar so zajeti tudi dnevi brez snežne odeje.

Daleč najdebelejšo povprečno snežno odejo so na Blokah imeli v zimi 1980/81, ko je bilo tam v povprečju 53 centimetrov snega. Vse zadnje štiri zime (brez letošnje) pa so bile, kar se tiče snega, skromne, pravi Gregor Vertačnik z Arsa.

Nižje količine snega so seveda posledica segrevanja ozračja, ki ga opažajo tudi na Blokah. "Starejši ljudje vedo povedati, da so bile včasih v naših krajih res hude zime, z dolgimi obdobji nizkih temperatur in veliko snega, v zadnjih 20 do 30 letih pa to vse bolj izginja. Obdobij, ko je res mrzlo, je vse manj, tudi ko so, so čedalje krajša ali pa niso več tako izrazita," je za povedal župan občine Bloke Jože Doles.

Tudi v zadnjih dneh, ko je na Blokah zapadlo okoli meter snega, so temperature za ta letni čas na Blokah dokaj visoke, saj se gibljejo okoli nič stopinj Celzija.

"Nasploh se vremenske razmere v zadnjih 20 do 30 letih hitro spreminjajo. Včasih sta bila na Blokah znana burja in mraz, zadnjih nekaj let pa vse bolj prevladujejo zahodni vetrovi, kot je na primer fen. Včasih smo ta veter zelo redko opazili, v zadnjih letih pa je postal stalnica," pravi župan.

Opažanjem domačinov o vse višjih temperaturah pritrjujejo tudi podatki Arsa

Povprečna temperatura zraka se je namreč v meteorološki zimi na Blokah v zadnjih 50 letih dvignila za okoli dve stopinji Celzija, pravi Gregor Vertačnik. V obdobju od 1951/52 do 1980/81 je na primer povprečna zimska temperatura znašala -2,4 stopinji Celzija, v zadnjem referenčnem obdobju, od 1991/92 do 2020/21, pa le še -1,1 stopinje, kažejo podatki meritev.

Zlasti očiten je izostanek zelo mrzlih zim, kot je bila na primer zima 1962/63, ko je bila povprečna temperatura na Blokah -6,6 stopinje Celzija.

Zgovoren je tudi podatek, da je bilo od sredine 20. stoletja do danes pet najtoplejših zim na Blokah v 21. stoletju, pri čemer je bila najtoplejša zima 2006/07, ko je bila povprečna temperatura +2,1 stopinje Celzija.

Tovrstne hitre spremembe po besedah župana Dolesa ne vplivajo zgolj na način življenja, ampak tudi na identiteto Bloške planote. "Bloke so bile včasih znane po mrzlih zimah z veliko snega. S spremembami vremena se ta značilnost počasi izgublja, z njo pa tudi identiteta teh krajev," pravi.

Toplejše zime povzročajo vse več težav pri organizaciji turizma

 Zaradi vse krajših obdobij mraza in snega je namreč težko organizirati kakšno turistično dejavnost, pravi Doles, med drugim tudi znamenite Bloške teke. Leta 2019 je omenjeno prireditev tik pred zdajci odplaknila nenadna odjuga, samo upajo lahko, da se kaj takšnega ne bo zgodilo tudi z letošnjo, ki je napovedana za 5. februar.

Za zdaj, vsaj kar se snega tiče, kaže dobro, neznanka pa so temperature.

Bloke sicer veljajo za zibelko smučanja v srednji Evropi. Prvi do zdaj znani zapis o samoniklem bloškem smučanju - gibanju na smučeh po visokem snegu - je že leta 1689 v Slavi vojvodine Kranjske opisal Janez Vajkard Valvazor. V Blokah so razvili tudi znamenite lesene smuči z eno daljšo palico, ki so jim omogočale gibanje po snegu in prevoz tovora.

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev