V slovenskih zavodih za prestajanje kazni je v tem trenutku nastanjenih že 850 tujcev.
Slovenija se že vrsto let sooča s problematiko prenapolnjenosti zaporov, tako slabo, kot je trenutno, pa še ni bilo. Migrantska kriza je v zadnjih mesecih namreč ohromila slovenske zapore, v katerih se soočajo z velikim porastom pripornikov iz tujine, osumljenih storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države.
Trenutno v slovenskih zaporih 850 tujcev
Po navedbah Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij je bilo po podatkih s 26. februarja v slovenskih zaporih brez prevzgojnega doma skupaj zaprtih 1808 oseb, povprečna zasedenost zaporov pa je že 139,18-odstotna. "Prezasedeni so vsi moški zapori v zaprtih režimih, še posebej tam, kjer se izvaja pripor," so izpostavili na upravi.
Največja gneča je bila v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, kjer je zasedenost trenutno 201,48-odstotna. Sledijo zapori v Mariboru s 171,43-odstotno zasedenostjo, Celju s 164,95-odstotno zasedenostjo in zapor v Kopru, kjer se soočajo s 138,68-odstotno zasedenostjo. V največjem slovenskem zaporu na Dobu je bila zasedenost na današnji dan 128,42-odstotna.
Po navedbah uprave za izvrševanje kazenskih sankcij se soočajo z velikim porastom pripornikov, osumljenih storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. Velika večina zaprtih iz tega razloga je tujcev, slednjih je trenutno 850, so navedli. Poudarjajo pa tudi, da so njihove kapacitete izčrpane. "Pripor se izvaja na osmih od 13 lokacij zaporov, zato je v tem delu nabor lokacij za nameščanje pripornikov omejen, notranji viri uprave pa izčrpani," so navedli.
Z ministrstvom iščejo dodatne rešitve
Doslej je uprava prezasedenost v zaporih reševala predvsem z dnevnim premeščanjem zaprtih oseb iz bolj v manj zasedene zavode, podajali so tudi pobudo sodiščem za transfer obsojenih tujcev v matično državo ter predloge za pogojni odpust za obsojence, ki za to izpolnjujejo formalne in materialne pogoje.
Zdaj pa skupaj z ministrstvom za pravosodje iščejo dodatne rešitve za izboljšanje razmer, tudi v obliki interventnih ukrepov. V zakonodajnem postopku je tako novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki vsebuje tudi interventne ukrepe za zagotavljanje varnosti v zavodih za prestajanje kazni zapora zaradi prezasedenosti in pomanjkanja pravosodnih policistov, so izpostavili.
Novela določa možnost predčasnega odpusta s prestajanja kazni šest mesecev pred iztekom kazni, namesto treh mesecev, kot to določa veljavna zakonska določba. Določa tudi začasne ukrepe za obvladovanje prezasedenosti preko instituta prekinitve ter začasnega odloga nastopa kazni, so dodali.
Gradnja novega moškega zapora v Dobrunjah.
Tudi novi zapor v Dobrunjah ne bi rešil prostorske stiske
Na upravi sicer ugotavljajo, da pereče prostorske problematike s trenutnim številom zaprtih oseb ne bi rešil niti novi ljubljanski zapor v Dobrunjah. Tudi če bi bil ta danes že v uporabi, bi s trenutnim številom zaprtih oseb namreč presegli razpoložljive prostorske zmožnosti slovenskega zaporskega sistema.
Trenutne razmere zato po oceni uprave za izvrševanje kazenskih sankcij terjajo "rešitve in sistemske ukrepe na ravni države".
Po njihovih navedbah so v teku dogovori o dodatnem naboru sistemskih ukrepov, ki terjajo medresorski pristop. Na ministrstvu za pravosodje pa proučujejo tudi, ali je možno znižanje zaporne kazni po 308. členu kazenskega zakonika, ki obravnava prehajanje meje ali ozemlja države, med drugim tudi tihotapljenje tujcev, ki nezakonito prehajajo slovensko mejo.
Prostorska stiska prinaša izzive na področju varnosti
Z novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij želi zakonodajalec urediti tudi problematiko pomanjkanja pravosodnih policistov, s katero se sicer ne soočajo le v zaporih, temveč tudi na domačih sodiščih. Novela tako določa začasne ukrepe za povečanje možnosti opravljanja del in nalog pravosodne varnostne policije s povečanjem obsega ur, ki jih lahko mesečno opravijo upokojeni pravosodni policisti, ter določanjem višjega seštevka dohodkov za opravljeno začasno delo v koledarskem letu.
Na vprašanje, kako je ob pomanjkanju pravosodnih policistov in ob vse večji prezasedenosti poskrbljeno za varnost v zaporih, so na upravi odgovorili, da zaradi kadrovskega pomanjkanja in ob velikem naraščanju števila zaprtih oseb "trenutno ne uspemo realizirati vseh zakonsko določenih nalog in se vsakodnevno soočamo z različnimi izzivi".
Na upravi je skupno zaposlenih 550 pravosodnih policistov, že nekaj let pa opozarjajo, da bi jih za zagotovitev vseh zakonsko določenih nalog potrebovali dodatnih sto. Oziroma še več z oziroma na porast števila zaprtih oseb, so dodali.
Zaporniki nad grozljive razmere
Neposreden pokazatelj pomanjkanja kadra, predvsem pravosodnih policistov, pa je tudi število nadur in odpovedi spremstev zaprtih oseb zunaj zavoda, so dodali. Medtem ko je bilo v letu 2022 813 odpovedi spremstev, jih je bilo lani kar 1416. V letu 2022 so pravosodni policisti opravili 76.201 nadur, lani pa 86.251, kar so najvišje vrednosti doslej, so še dodali na upravi.
Na zaostrovanje pogojev v zaporih so pred tedni opozorili tudi zaporniki. Kot o zapisali v anonimnem pismu, ki so ga med drugim naslovili na urad predsednice republike, predsednika vlade, ministrstvo za pravosodje, državni zbor in na več političnih strank, se dnevni prilivi novih zapornikov povečujejo in povzročajo nesprejemljive pogoje prestajanja kazni obsojencev, saj se minimalni dopustni standardi, kot jih določa pravilnik o izvrševanju kazni zapora že nekaj časa alarmantno poslabšujejo.
Najbolj se po navedbah zapornikov poslabšujejo pogoji v več posteljnih sobah. V teh bi zaporniku skladno s pravilnikom moralo pripadati najmanj sedem kvadratnih metrov prostora, trenutno pa se "povprečno razpoložljive površine zelo hitro približujejo 50 odstotkom dopustnega normativa". Podobno alarmantno je stanje v sanitarnih prostorih, jedilnicah in drugih skupnih prostorih, so navedli.
V primeru nove epidemije razmere neobvladljive
Rešitev za izhod iz alarmantne situacije v slovenskih zaporih vidijo v amnestiji, zato so z anonimnim pismom vložili tudi pobudo za aktivacijo zakona o amnestiji iz leta 2001. Če bi prišlo do nove epidemije, bi to namreč vodilo v popolnoma neobvladljive razmere, posledično pa tudi v množično kršitev človekovih pravic iz Evropske konvencije za človekove pravice, so zapisali.
Na vprašanje, ali bi podprli takšno pobudo, na upravi odgovarjajo, da skupaj z ministrstvom za pravosodje iščejo različne rešitve. "Zaenkrat ne izključujemo nobene dodatne možnosti, vsako pa je treba strokovno utemeljiti in upoštevati ključna izhodišča za zagotavljanje varnosti," so odgovorili.
Glede očitkov o poslabšanju pogojev in o nedoseganju dopustnih normativov pa skopo odgovarjajo, da se ob rekordnem številu zaprtih oseb soočajo s številnimi izzivi, ki jih poskušajo nasloviti z različnimi ukrepi.
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"